Pred desetimi leti smo izdali album Še pomnite, tovariši, ko smo ponovno posneli stare komade na način, kot bi želeli, da zvenijo v času našega aktivnega delovanja, zato niti ne moremo ravno govoriti o reciklaži, saj jih je bila velika večina posneta prvič. Ob promociji plošče pa nismo želeli delati lastnega koncerta, ker bi bili karikatura samih sebe. Bilo bi neestetsko in nehigienično. Zato ga je ob tisti priložnosti dekliški punk band Mlade kuzle. Ob tej reciklaži, ki se je zgodila letos, ob štiridesetletnici ansambla, smo v prvi fazi prišli na idejo, da bi za foro izdali setveni koledar, kakršne se da kupiti v kmetijski zadrugi. Iz te zafrkancije so potem začele padati konkretne ideje o plošči v izvedbi drugih izvajalcev.
Kot gorivo za tudi ta projekt se zdi še vedno delujoče dejstvo, da ob svojem času te skladbe niso bile dovolj izkoriščene. Saj niso bile, mar ne?Takrat, ko smo v dveh letih delovali, smo vse ves čas snemali na kasetar in ti posnetki so bili ves čas spravljeni. Uradnih posnetkov smo imeli štiri ali pet, od teh so trije izšli na plošči Lepo je. Ko smo ploščo takrat dobili v roke, smo bili zgroženi. Nekdo se je poigral s tehniko in skladbe pohitril, zato vokal zveni, da bi lahko šel pet k dunajskim dečkom. Obenem smo bili preveliki mulci in nismo se znašli, lahko pa se tudi nismo hoteli znajti, v nasprotju s starejšimi kolegi Pankrti, ki so prišli do plošče in vsega, kar temu pripada. Po dveh letih nam je vse skupaj padlo dol, ker smo videli, da se stvari ne premikajo. Je bilo pa dobro to, da smo komade posneli. S ploščo izpred desetih let smo zbudili neko zanimanje za to, da je bil nekoč neki bend Kuzle, potem so pa začeli ljudje raziskovati še sami, očitno jim je kul.
Najslavnejša, obenem pa edina tuja skupina v naboru sodelujočih je Dubioza kolektiv. Od kod oni?Prej se nismo poznali. Na facebooku sem objavljal stare fotografije benda, na kar se je odzval Jernej Šavel, kitarist Dubioze, češ da če bomo še kdaj igrali, lahko pride igrat on, ker zna vse naše komade. Ideja o plošči je že obstajala in vprašal sem ga, ali ve za kak bend, ki bi obdelal Vahida. Rekel je, da lahko to naredijo oni. Na naše veliko presenečenje so ga posneli, celo oddali posnetek med prvimi. Bal sem se, da bo preveč našponano, pa so ubrali neko drugo pot in mi je všeč. Če si pravoverni stari punker, ti morda ne bo všeč, vendar pa so novi časi, novi ljudje, in mislim, da so naredili super. In končno, da Bosanec poje komad o Vahidu.
Večina priredb precej sledi osnovnim idejam skladb, res drugačnih je le nekaj, kot na primer Prazna generacija.Možno, da jih je potegnil osnovi »drajv«, a nam vsak komad za sebe stoji. Generacijo je delal Nick Kay in prvotno je bil mišljen kot komad s tekstom, potem pa je Iztok Turk rekel, zakaj bi sploh potrebovali tekst, če smo pa prazna generacija. Na plošči so stili, ki so nam blizu še iz punka, kot na primer ska in rockabilly, in to je rdeča nit zgodbe.
Pravite, da je osnovni posnetek Vahida, torej ta, ki je zaslovel, naknadno pospešen, kar pa navaja na misel, da je prav to dalo vokalu cinično prestopniškost in napadalnost, ki ga krasi?Hitrost še zdaleč ne pomeni napadalnosti. Če poslušaš različico iz leta 2010, slišiš točno to, kar smo hoteli, da se sliši, ravno pravi tempo in surovost Bunijevega vokala, za katerega itak mislim, da je eden boljših pri nas. Res škoda, da ga ni muzika bolj posrkala vase.
Je Dare Kaurič kdaj naredil počasen komad?Seveda. Moj najbolj znan počasen komad je Luna nad obalo, ki je res počasen. Najnajnajbolj počasen pa gotovo Življenje je lepo z mojega projekta Mr Darwin Chill.
No ja, kvečjemu še kar počasen.Komade delam po občutku in imam nekaj v sebi, kar odloča. V vseh komadih iščem energijo, kar imam iz časov punka. Mogoče je kaj v tem.
Zakaj je slovenščina v punk rocku zazvenela bolj rock'n'roll, kot je pred tem in po tem?Predvsem je bila pri vseh teh komadih pomembna sporočilnost. Da si nekaj povedal in da niso bili teksti kot na festivalih, ko mora biti vse po pravilih. Tukaj si si lahko privoščil in bil je neke vrste upor, tako da je to prišlo iz tebe. Še vedno trdim, da je slovenski jezik super za glasbo in da je v punku prišel še bolj do izraza kot do takrat. Danes je pa itak tako, da gre zgolj za iskanje lepih besed, čeprav je šlo v mainstream popu vedno zato, se pa danes to potencira do onemoglosti.
Iz Kuzel izhajata dva močna pop banda, Videosex in Kingston, ne gre pa pozabiti niti vaše skladbe Brizgalna. Kot da imate Idrijčani presežen smisel za pop glasbo. Je kakšna razlaga?Pojma nimam, za kaj gre. Verjetno zaradi glasbe, ki sem jo poslušal kot mulec in se je zasidrala v glavo. V končni fazi so melodije Ramonesov, iz katerih smo črpali, zelo popi, samo odigrane na trši način. A ne znam pisati po naročilu. Če sam stojim za vsem in če v nastajanju v glavi že slišim končni rezultat, potem je stvar na dobri poti, da se vse izide. Na primer Brizgalna je nastala iz čistega norčevanja, ko smo bili na Kreti in je bil Jani Pavec z nami kot snemalec našega videospota. Prepričali smo ga, da bi moral imeti narodno-zabavni bend, potem se je pa Pavec čez kak mesec javil, da bi to res naredil. Spomnil sem se starih posnetkov na TV, na katerih so bili Alfi Nipič, dve punci in harmonikar v ozadju, in zdelo se mi je, da je tudi v tem primeru to pravi format. Potem pa se je komad zgodil, sam od sebe.
Bi lahko bila kaka skladba Kuzel prirejena v narodno-zabavno verzijo?Raje ne, ker ne bi mešal teh zadev skupaj.