Zelene rastline so zelo dobrodošle v naši okolici, na terasi ali na balkonu in v stanovanju. In to ne le v dnevni sobi, v vseh prostorih lahko te zelo všečne rastline najdejo svoje mesto. Ne gre zanemariti dejstva, da zelene rastline v stanovanju čistijo zrak, nekatere pa celo vsrkavajo toksine iz preprog. Je pa dejstvo, da je zelenih rastlin na trgu veliko, zato smo se za nasvete, kaj, kje in kako saditi, obrnili na strokovnjake na tem področju. Naša tokratna sogovornica je bila Marija Hrovat, inž. agr. iz GIZ Profesionalna vrtnarska družba.
Preden kupite zelene rastline
»Ko izbiramo sobno rastlino, moramo vedeti, kaj hočemo. Za večje prostore izberemo dve ali tri rastline v večjih posodah, ki so dekorativne in se ujemajo z opremo stanovanja. Pri nakupu zelenih rastlin je najbolj pomembno najprej vedeti, za kam jih potrebujemo. Je to stanovanje ali vrt? Za notranje prostore so najbolj primerne spatifil ali samolist, zamifolija, praprot, od večjih rastlin pa so aktualne lirasti fikus, zmajevka, slonova noga in šeflera. Pri nakupu zunanje zimzelene rastline so najbolj zaželeni bori, cedre, tise, lovorikovci, bodike, rododendroni … Odvisno spet, ali bomo zasadili posodo za pred vhod ali polepšali vrt. Zimzelene rastline so popularne zaradi svojega zelenega videza skozi vse leto, zakrivajo neželene poglede, še lepše so, ko zapade sneg. Poleg tega ne zahtevajo veliko vzdrževanja, le gnojenje, občasno zalivanje in krajšanje poganjkov oziroma oblikovanje krošnje,« pove sogovornica.
Za vsak prostor ena rož'ca raste
V stanovanjih je zdaj, ko nam še toliko bolj manjka stik z naravo, že kar nujno potrebna zelena lončnica. »Paziti pa moramo, da teh ni preveč. Današnji prostori so odprti in nekako združeni v celoto. Za tak prostor je najbolje izbrati večjo sobno rastlino, ki jo posadimo v dovolj velik lonec, ki naj bo hkrati tudi okrasen. V takem prostoru se največkrat odločimo za čistilnike zraka, kot je na primer spatifil ali samolist, ki je dokaj nezahtevna rastlina. Ta razvije bele cvetove, ki nam popestrijo prostor. Ne smemo ga presušiti, občasno ga rosimo, saj je pozimi zrak suh in lahko pride do sušenja listov.
Priljubljene so tudi praproti, ki pa hitro pokažejo pomanjkanje zračne vlage s sušenjem in odpadanjem listov. Omenjeni rastlini sta primerni tudi za spalni prostor. V spalnicah odsvetujemo predvsem dišeče rastline, kot je na primer gardenija, saj z močnim vonjem dražijo sluznico. Za dnevne prostore svetujemo slonovo nogo, zmajevko, šeflero, lirasti fikus, monstero, manjkale pa naj ne bi niti cvetoče orhideje. Izredno priljubljene so tudi poprovke in tolstolistnice, saj dobro uspevajo v zračni zemlji, nikakor pa ne marajo preveč vode. Lahko si omislimo tudi miniaturno zeleno steno, ki jo zasadimo z bršljani, potosi, ripsalisi, praprotmi, pisano kosmuljko, mini samolistom. V prazničnem času nikakor ne sme manjkati božična zvezda. V hladnejših prostorih pa je nepogrešljiva ciklama.
V kopalnico, če seveda imamo dovolj prostora, sodijo rastline, kot so taščin jezik, bambus, difenbahija, aloja, zamifolija, praproti in nenazadnje orhideje. Lahko pa tudi na višjo omaro postavimo bršljan, ki se nato razrašča navzdol,« deli nasvete za bolj privlačen videz prostorov Hrovatova.
Nega rastlin za notranje prostore
»Pri sobnih rastlinah pazimo, da jih ne zalivamo preveč. Kaj hitro lahko pride do gnitja korenin in propadanja. Velik problem je tudi nepravilna izbira substrata, ki mora biti zračen, z vsebnostjo perlita, kokosove šote, lubnih dodatkov. Pozimi večino rastlin rosimo po listih, zalivamo pa enkrat na štirinajst dni oziroma odvisno od same rastline. Zimzelene lončnice v zimskem času gnojimo enkrat na mesec, božične zvezde, ciklame pa enkrat na štirinajst dni. Presajamo jih nekje na dve do tri leta in izberemo za okoli dva do tri centimetre večji lonec. Sobne rastline bodo najlepše uspevale in služile namenu, če bodo imele dovolj svetlobe in primerno sobno temperaturo,« pravi strokovnjakinja in opozori, da ne smemo pozabiti na zunanje okrasno zelenje.
Za popestritev vhodov in teras
»V zunanje okrasne lonce že jeseni posadimo bore na deblu, božično drevo, kroglasto tiso, klek, nitasto pacipreso, cedro, skimijo, lovorikovec. Rastline, ki imajo krošnjo na deblu, so še posebej privlačne. Pod njih lahko zasadimo vrese, pomladne erike, drobne mačehe, trave, hojhere, bergenije, telohe, zimzelene, trdoleske … Tak nasad popestri prazne vhode in terase. Od listavcev so primerni pahljačasti javor, pisanolistna mačica, latasta hortenzija …«
Prva zasaditev tudi pozimi
»Vzdrževanje zunanjih rastlin v loncih ni zahtevno, še posebej, če smo pri sajenju upoštevali vsa navodila vrtnarja. Ko izberemo določeno rastlino, moramo vedeti, kakšno zemljo, lego in oskrbo potrebuje. Glede na velikost rastline izberemo primerno posodo. Pazimo predvsem, da je ta odporna proti nizkim temperaturam. Pri sajenju obvezno poskrbimo za ustrezno drenažo na dnu lonca. Posežemo lahko po glinoporju, vulkanski lavi ali po glinenih črepinjah. Čez to plast, ki naj bo debela vsaj nekaj centimetrov, damo plast filca in nasujemo substrat za sajenje. Za zunanje saditve je treba uporabiti namenske substrate, ki vsebujejo mineralne delce, kot je vulkanska lava.
Taki substrati so težje strukture, se ne posedajo, so odcedni, zračni, korenine so zdrave in ne gnijejo. Ne bo pa odveč niti odmerek dolgotrajnega gnojila, ki je dostopen rastlinam, ko ga te potrebujejo. Hvaležne nam bodo tudi za odmerek magnezija, saj preprečuje rjavenje iglic. Zimzelene rastline občasno zalijemo, ker prihaja do izhlapevanja prek listov. Največji problem sta mrzel in suh zrak ter veter, ki dodatno izsušujeta liste, zamrznjena zemlja pa onemogoča pretok vode iz korenin v liste, iglice. Po potrebi zunanje rastline zaščitimo s smrečjem, slamo, tkanino ali pa jih obsujemo s šoto (na primer vrtnice, rododendrone in azaleje), ki jo spomladi odgrnemo,« svetuje Marija Hrovat z dolgoletnimi izkušnjami.
PVD – Cvet slovenskega vrtnarstva
Profesionalna vrtnarska družba (PVD), ki ima sedež v Podnartu, združuje 26 vrtnarskih podjetij iz vse Slovenije. Med njimi je tudi domače podjetje z lastno proizvodnjo substratov in gnojil ter nekaj največjih in priznanih vrtnih centrov. Seveda je vsaka vrtnarija po svoje posebna, tako po ponudbi, urejenosti, prijaznosti, vse pa so strokovno odlično podkovane in predstavljajo cvet slovenskega vrtnarstva. Tudi v pomladni sezoni, ko jih je doletela situacija s pandemijo, so dokaj normalno delali, saj zaprtja vrtnarije ne bi preživele. Večina jih poleg cvetja vzgaja tudi zelenjavo, dišavnice, zelišča, jagodičevje … Vsi so aktivni tudi v teh dneh.
Fotografije: Marija Hrovat, GIZ Profesionalna vrtnarska družba; Tomaž Čufer, Proven Winners
