Povprečne zimske temperature rastejo in snežne padavine niso več vsakdanji zimski pojav. Kljub temu pa se ne gre zanašati na statistiko milih zim, ko razmišljamo o pripravah na hladni del leta. V zadnjih letih smo v vremenskem smislu na območju Slovenije doživeli marsikaj – od žledoloma do snegoloma, polarnega mraza in viharne burje. Na zimske razmere se je torej smiselno dobro pripraviti, saj so pravočasni ukrepi enostavni, hitri in bolj učinkoviti kot reševanje težav v zadnjem hipu.
Hiša je dobro pripravljena sama po sebi
Stanovanjski objekti so najmanj podvrženi vplivom ekstremnih razmer. V naseljenih prostorih vzdržujemo stalno temperaturo, primerno za bivanje, zato v normalnih razmerah ni strahu pred zmrzovanjem vode v vodovodni napeljavi ali nastankom plesni. Zimskim neprijetnostim so bolj izpostavljeni neogrevani prostori in pomožni objekti, kot so drvarnice, lope, nadstreški. Zaradi starosti, slabšega vzdrževanja ali manj skrbne izdelave so ostrešja teh objektov pogosta žrtev prevelike teže snega ob obilnem sneženju, zato pred zimo preverite stanje konstrukcije in njeno nosilnost. Omeniti moramo tudi zunanje umivalnike in vodovodne cevi, ki niso zaščiteni pred zmrzaljo. Ob padcu temperatur moramo te cevi izprazniti, če pa to ni možno, si moramo ob največjih ohladitvah pomagati z začasnimi rešitvami.
V hladne prostore lahko postavimo prenosne električne radiatorje, cevi dodatno izoliramo z razpoložljivimi materiali, izpostavljen ventil pa pustimo nekoliko odprt, da voda počasi kaplja. Ukrepi so primerni zgolj pri hudih nekajdnevnih ohladitvah, saj je za dolgoročno rešitev nujna sanacija vodovodne napeljave z namestitvijo dodatnega ventila, ki omogoči praznjenje napeljave, in toplotne izolacije.
Kakovost starega goriva je nezadostna
Poskrbeti moramo tudi za stroje, čeprav zimske razmere večini strojev in orodja ne predstavljajo težav. Sezonske naprave in orodje jeseni temeljito očistimo in osušimo ter shranimo v suh prostor. Že v drugi polovici leta je dobro biti pozoren na zaloge goriva, da pred koncem sezone ne ostanemo s polno kantico goriva. Večmesečno hranjenje goriva je namreč nesmiselno, saj bencinu (ali mešanici z oljem za dvotaktne motorje) po nekaj tednih začne padati kakovost, tako da staro gorivo vodi v slabši izkoristek, večjo obremenitev motorja, etanol v bencinu pa privlači vodo in staro gorivo povečuje možnost za korozijo v motorju. Stroje jeseni shranimo s skoraj praznim rezervoarjem, v katerem je ravno toliko goriva, da motor ni suh. Ko bomo spomladi natočili sveže gorivo, bo zagon mnogo lažji.
Baterije in akumulatorje umaknite z mraza
O negi baterijskih naprav smo se razpisali že večkrat, a morda nasveti v nadaljevanju spodbudijo še koga, da z mraza umakne vse baterije in akumulatorje. Optimalna delovna temperatura Li-ion akumulatorjev je okrog 25 °C, uporabne pa so vse do –20 °C. Vendar pa z nižanjem temperature raste njena notranja upornost in baterija s težavo dosega navedene zmogljivosti, kar vodi v nižanje kapacitete in obremenitev akumulatorskih celic. Akumulatorje v hladnejših mesecih shranjujemo v ogrevanih prostorih, pred tem pa jih očistimo prav tako kot stroje. S suho krpo obrišemo zunanjost in kontakte, saj tako odstranimo morebitno vlago, ki bi povzročila korozijo. Priporočljivo je, da so akumulatorji pred dolgotrajnim mirovanjem vsaj do polovice napolnjeni.
Ogrevanje preverimo zgodaj
Nizke temperature izpostavijo šibke točke v bivalnih objektih. Do izraza pride slabo tesnjenje oken, preseneti nas lahko neustrezno delovanje centralnega ogrevalnega sistema. Predvsem ogrevanje je tisti vidik zime, ki mu moramo nameniti skrb že pred začetkom kurilne sezone. Reševanje težav globoko v hladni jeseni je stresno in drago, tudi banalne težave pa prinesejo precej slabe volje. Ker računamo, da ste za zanesljivo ogrevanje poskrbeli že v začetku jeseni, vam v prihajajoči zimi želimo veliko toplega udobja in čim manj vremenskih neprijetnosti.
