V Venezueli je v nedeljo na rednih parlamentarnih volitvah pričakovano slavila zmago socialistična stranka predsednika Nicolasa Madura in tako spet prevzela nadzor nad enodomno nacionalno skupščino. Opozicijske stranke pod vodstvom Juana Guaidoja na volitvah niso sodelovale, ker so po njihovem mnenju predstavljale »uresničitev (vladne) prevare«. Nizka volilna udeležba nakazuje, da večina volilcev ne podpira Madura.

»Dosegli smo izjemno volilno zmago,« je v nedeljo pred polnočjo na državni televiziji navdušeno naznanil Maduro, ko se je njegova Združena socialistična stranka (PSUV), ki je na volitvah nastopila v koalicijskem zavezništvu Veliki domoljubni pol (GPP), razglasila za zmagovalko. Po zadnjih podatkih državne volilne komisije včeraj zjutraj po lokalnem času je po preštetih 82,35 odstotka oddanih glasov provladno zavezništvo GPP vodilo s 67,6 odstotka.

Maduro je s pomočjo sodišč pripeljal del opozicije na volitve

Predsednica volilne komisije Idira Alfonzo je ob tem navedla, da so tiste opozicijske stranke, ki so sodelovale na volitvah posamično ali povezane v različne koalicije, prejele skupaj 32,4 odstotka glasov, volitev pa da se je udeležilo 31 odstotkov od 20,7 milijona volilcev. Mediji so v nedeljo sicer poročali o praznih voliščih, opozicijski blok pod vodstvom Guaidoja, ki je volitve bojkotiral, pa ocenjuje, da je glasovalo manj kot 20 odstotkov volilnih upravičencev. Volilna komisija še ni objavila razdelitve sedežev v parlamentu, ki po novem šteje 227 sedežev.

Med opozicijskimi strankami, ki so sodelovale na volitvah, je največ glasov zbrala koalicija Demokratična zveza, 17,95 odstotka. Med članicami te koalicije so tudi politične stranke, ki so hkrati članice opozicijskega bloka Omizje za demokratično enotnost (MUD), ki ga vodi Guaido in je bojkotiral volitve. To so Demokratična akcija, Najprej Venezuela, Ljudska volja in druge, v katere je pred časom poseglo vrhovno sodišče in odstavilo njihove voditelje ter imenovalo vladi bolj naklonjena vodstva, ki so se potem odločila za sodelovanje na nedeljskih volitvah. Drugače rečeno, Maduro je s pomočjo vrhovnega sodišča deloma sooblikoval tudi lastno opozicijo in zrežiral pravila politične igre.

Guaido vztraja, da je predsednik in vodja parlamenta

Samooklicani predsednik države in vodja desne opozicije Guaido je včeraj izjavil, da je Maduru uspelo izpeljati volilno prevaro, da pa je izgubil vso ljudsko podporo in mu je večina volilcev obrnila hrbet, ko se glasovanja ni udeležila. »Večina hoče svobodne volitve, a takih si ne upa sklicati,« je dejal Guaido in zavrnil priznanje legalnosti in legitimnosti volitev. Zato se tudi ne namerava odreči svojima funkcijama, ki ju je imel doslej, to je funkcijama vodje parlamenta in predsednika države, za katerega se je razglasil januarja 2019 na podlagi večinskega poslanskega mnenja, da je bila Madurova izvolitev leta 2018 prav tako volilna prevara. »Ne bomo se ustavljali, trdno in aktivno se bomo oklepali tega, da se izpolni ustavni mandat,« je sporočil.

Nedeljska volilna zmaga je Maduru in političnim veljakom PSUV prinesla popolni nadzor v parlamentu, ki bo zagovarjal legitimnost njegove vlade in hkrati odprl možnost za odstranitev Guaidoja in njegove ekipe ter za njihov sodni pregon ali izgon iz države. Ne glede na volilno prevaro ali goljufijo pa konstituiranja novega parlamenta 5. januarja desna in skrajno desna opozicija ne moreta preprečiti niti zaustaviti njegovih nadaljnjih postopkov.

Spletni posvetovalni plebiscit za naveličano ljudstvo

Guaido je zato za 12. december sklical nekakšen nacionalni posvetovalni plebiscit prek družbenih omrežij. Izrekali naj bi se o vprašanjih, »ali nasprotujete« izidu nedeljskega glasovanja in »ali podpirate« mednarodne mehanizme za »sklic poštenih in preverljivih parlamentarnih in predsedniških volitev«. A političnih igric in simboličnih dejanj naveličani Venezuelci ne verjamejo, da se bo kar koli spremenilo, kar je verjetno tudi pravi razlog za nizko udeležbo na nedeljskih volitvah.