Britanskega premierja Borisa Johnsona so včeraj prvič fotografirali z očali za branje (vid naj bi mu poškodovala okužba z novim koronavirusom), kar so nekateri bolj za šalo kot zares komentirali z oceno, da je začel brati drobni tisk o končnici brexitskih pogajanj. Ta se vlečejo in vse kaže, da se bodo še vlekla, vendar morda samo do jutri, kar naj bi bil najnovejši skrajni rok za dogovor o sporazumu o prihodnjih odnosih in s tem za preprečitev trdega brexita ali pa pač za prekinitev pogajanj in s tem za nesporazumni odhod Otočanov iz EU.

Drobna skupna izjava von der Leynove in Johnsona

»Drobna« je bila tudi sinočnja izjava Johnsona in predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen po najnovejšem krogu pogajanj njunih ekip v Bruslju in po njunem drugem telefonskem pogovoru v zadnjih treh dneh. V skupni izjavi sta sporočila: »Kot sva se dogovorila v soboto, sva pregledala potek pogajanj. Soglašala sva, da še ni pogojev za dokončanje sporazuma zaradi preostalih pomembnih razhajanj o treh kritičnih vprašanjih: enakih konkurenčnih pogojih, upravljanju (sporazuma) in ribištvu. Najina vodilna pogajalca in njuni ekipi sva pozvala, naj pripravijo pregled preostalih razhajanj, da bi o njih razpravljala na osebnem srečanju v Bruslju v prihodnjih dneh.« In to je bilo vse.

Otoški mediji so sinoči pisali, da bo Johnson na srečanje z von der Leynovo v Bruslju verjetno potoval jutri. V desničarskih medijih poudarjajo, da se v teh dneh, ko gre za sklenitev sporazuma, obnaša robustno. Morda zato, ker naj bi vsi njegovi ministri, tudi tisti, o katerih je znano, da so bili proti brexitu ali vsaj nesporazumnemu brexitu, zdaj složno podprli tudi nesporazumni brexit, če (britanskim) pogojem za sklenitev sporazuma pri EU ne bodo ustregli.

Trije veliki problemi

Končnica brexitskih pogajanj spominja na vrtenje v krogu. O omenjenih treh področjih ključnih razhajanj (enakih konkurenčnih pogojih, upravljanju sporazuma in ribištvu) se pogajajo že mesece in zanimivo bi jih bilo slišati in videti, ko se pogajajo. Ko gre za enake konkurenčne pogoje, se razhajajo o tem, v kolikšni meri naj Velika Britanija sledi pravilom Evropske unije, da bi obdržala dostop do skupnega trga, na primer glede podpore vlade podjetjem in različnim industrijam in glede pravic zaposlenih, ko bo s koncem tega leta tudi konec prehodnega obdobja in se bo zgodil dejanski brexit. Johnsonova vlada menda ne želi privoliti v nobena pravila, ker to po mnenju brexitarjev pomeni, da ne bi obnovila neodvisnosti in nadzora nad svojim ravnanjem.

Ko gre za upravljanje, gre za dogovor o tem, kako bi takšen ali drugačen sporazum, če bi ga dosegli, uveljavljali, in kako reševali spore, če ga ena ali druga stran ali obe ne bi spoštovali.

Ko gre za ribištvo, ki je na britanski strani zelo napihnjen problem (ribolov prinaša samo 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda), britanska vlada zahteva, da bi imeli samo britanski ribiči pravico do ribolova v britanskih vodah, medtem ko EU (posebno Francija) zahteva ohranitev kvot za ribolov članic. Ker ne v skupni izjavi Johnsona in von der Leynove ne sicer ni govora o vedno problematični bodoči meji med Severno Irsko in Irsko, ki bo bodoča kopenska meja med Veliko Britanijo in Evropsko unijo, se mnogi sprašujejo, kaj se dogaja s tem problemom.

Britanija bo spet velika?

Zagovorniki brexitskega sporazuma se oklepajo novice, da bo Johnson obiskal Bruselj in se tam srečal z von der Leyenovo, kot znamenja, da sta dva strani bližje sporazumu, kot priznavata. Sreda je po njihovem nov domnevni skrajni rok, ker je v četrtek v Bruslju vrh Evropske unije, na katerem naj bi razpravljali o brexitskem (ne)sporazumu. Nekateri na britanski strani napovedujejo droben sporazum, »tipičen za EU« , ki bi ga sklenili tik pred koncem leta, nekateri pa se že veselijo nesporazumnega brexita, ki naj bi Veliko Britanijo naredil spet veliko. Nekateri pa so prepričani, da je ves ta teater posledica tega, da si premier Johnson sam ne želi sporazumnega brexita.