V zalivskih državah se krepi optimizem, da bo v kratkem mogoča rešitev največjega spora v šestčlanskem združenju držav Sveta za zalivsko sodelovanje (GCC), ki je nastal s politično in ekonomsko blokado Katarja leta 2017, ki so jo proti monarhiji na ustju Perzijskega zaliva uvedli Savdska Arabija, Bahrajn, Združeni arabski emirati in Egipt.

Po nedavni bližnjevzhodni turneji Jareda Kushnerja, zeta in svetovalca ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj bi prišlo do preboja v leto dni trajajočih pogajanjih Savdske Arabije in Katarja za končanje spora, v ozadju katerega je predvsem odnos posameznih zalivskih držav do Irana. Prizadevanja za končanje zračne, kopenske in morske blokade Katarja je ameriška administracija okrepila po novembrskih predsedniških volitvah. Ko je postajalo očitno, da bo zmagal demokratski kandidat Joe Biden, ki naj bi v Belo hišo prinesel manj konfrontacijsko politiko do Irana, so v Trumpovi administraciji oznanili, da bo končanje spora v Zalivu ena izmed njihovih zunanjepolitičnih prioritet. Čeprav pogajanja med Savdsko Arabijo in Katarjem potekajo že od lanskega decembra, se Riad in Doha doslej še nista sporazumela o končanju napetosti.

Trinajst zahtev za Doho

Arabske države so se pred tremi leti za prekinitev diplomatskih odnosov s Katarjem odločile v času stopnjevanja ameriških napetosti z Iranom. Katarski dvor Al Tanijev je tarča blokade četverice postal predvsem zaradi samostojne zunanje politike, ki ni bila po volji savdskega dvora. Katar je gojil dobre odnose z Iranom, ohranjal je stike s Hamasom in se je odločil na svojem ozemlju gostiti še turško vojaško oporišče, s pomočjo katerega je predsednik Recep Tayyip Erdogan vodil turško vojaško ekspanzijo in krepil svoj vpliv v regiji.

Takrat je četverica arabskih držav Katarju postavila trinajst zahtev, s katerimi je hotela spremeniti njegovo zunanjo politiko, pritisk na kraljevino pa so izvajali z blokado države. Zaradi nje je morala letalska družba Qatar Airways spremeniti svoje zračne koridorje, država je razpršila oskrbovalne poti s prehrano. Kraljevina je utrpela gromozansko ekonomsko škodo (več kot 40 milijard evrov), vendar v Dohi niso pristali na nobenega od trinajstih pogojev. Med njimi so bili zahteve za ohladitev odnosov z Iranom, prenehanje financiranja terorističnih skupin, zaprtje televizijske postaje Al Džazira, prekinitev vseh stikov z opozicijo v državah četverice, zavrnitev gostoljubja turškemu vojaškemu oporišču in izplačilo nadomestil četverici zaradi posledic katarske zunanje politike. Država bi prav tako morala pristati na strog mehanizem izvajanja nazora, s pomočjo katerega bi četverica dvanajst let spremljala, ali se Katar drži vseh zahtev.

Kot kaže, bi Trump pred koncem predsedovanja rad dosegel vsaj nekaj zmanjšanja napetosti v Zalivu. Za zdaj je še povsem odprto, ali se bo članicam GCC dejansko uspelo dogovoriti o vseh podrobnostih normalizacije odnosov. Ta mesec bo potekal vrh GCC, na katerem bi po optimističnih napovedih savdskoarabskega in katarskega zunanjega ministra utegnili doreči zadnje podrobnosti dogovora. Kuvajtski zunanji minister Ahmad Naser Al Sabah, ki posreduje med Doho in Riadom, je nekoliko bolj zadržan.