Zgodba švedskih lokalnih medijev se je sprva brala kot najokrutnejša grozljivka. Policija je namreč aretirala 70-letno žensko, ker naj bi kar 28 let v stanovanju v predmestju Stockholma prisilno zadrževala svojega danes 41 let starega sina. Navedbe so podkrepili z izjavami njene hčere, ki je v smrdljivem stanovanju brata »ujetnika« našla v obupnem stanju. Tokrat ga je videla prvič po več kot dvajsetih letih, odkar se je kot najstnica odselila na svoje. Prepričana je bila, da ga je mati za celo večnost zaprla v stanovanje in mu preprečevala odhod iz njega. »Nismo našli nikakršnih znamenj, da je bil zaprt vanj, zvezan ali da bi mu bil odhod iz njega onemogočen. Prav tako ni bilo znakov o prostorih, kjer bi lahko bil zaprt,« je za medije pojasnila tožilka Emma Olson. Tudi moški sam je potrdil, da bi lahko zapustil stanovanje, če bi želel. To naj bi občasno storil, saj naj bi ga nekaj prič tu in tam videlo na svežem zraku. Obenem zdravstvene preiskave prav tako niso pokazale znakov nasilja.

Hči je za švedske medije povedala, da je mati brata izpisala iz šole, ko je bil star dvanajst let, kar sedaj preiskujejo službe za socialno delo. Pravi, da se je že kot otrok trudila na vso moč opozoriti pristojne službe na stanje doma, a brez učinka. Razložila je še, da je mati pred davnimi leti izgubila prvorojenca. Ko je rodila drugega otroka, mu je dala enako ime. »Mrtvega sina je želela na vsak način dobiti nazaj, postala je preveč zaščitniška do drugega,« je pred dnevi povedala za lokalna časnika Expressen in Aftonbladet ter zaskrbljeno dodala, da bi lahko bil prav to motiv za domnevno nerazumno dejanje njene matere. Razgovorila se je še o tem, kako je že dolgo sumila, da doma nekaj ni v redu, da jo je zelo skrbelo, a se je vsakič, ko je skušala priti na obisk, zaletela v zaklenjena vrata, na zvonjenje in trkanje pa se ni nihče odzval. Poleg tega ji je vmešavanje v »tuje« zadeve toplo odsvetoval preostanek družine.

Izstopajoče gnojne rane

Ko je slišala, da so mater v nedeljo odpeljali v bolnišnico, se je končno opogumila in se tja odpravila s svojim partnerjem. Vrata so bila odklenjena, vstop v stanovanje, iz katerega je bruhnil ogaben smrad, prost. »Prostorov že leta ni nihče počistil. Temačno in tiho vzdušje je prekinjal le zvok starega televizorja. Po tleh so bili urin, umazanija, prah. Smrdelo je po gnilem,« je za Expressen opisala grozljivo stanje stanovanja, do katerega se je morala prebiti po hodniku, polnem stare šare. V notranjosti ni bilo nič kaj bolje. 41-letnega brata je našla v temnem kotu kuhinje. Šibko in zanemarjeno telo je osvetljevala le svetloba obcestne luči. Ob pogledu nanj jo je zmrazilo. »Sedel je na tleh. Njegove noge so bile posejane z odprtimi ranami, iz katerih se je cedil gnoj,« je pretresena zaupala medijem. »V ustih je imel le nekaj zob. Komaj kaj mu je uspelo reči, a me je prepoznal. Nisva se videla več kot 20 let, a me je prepoznal. Ko sva si pogledala v oči, je zašepetal moje ime,« je spregovorila o njegovem slabem stanju.

»V šoku sem, to mi je strlo srce. Obenem sem si oddahnila, saj sem na ta dan čakala 20 let. Mislila sem si, da povsem nadzoruje njegovo življenje, a mi kaj tako hudega vendarle ni padlo na kraj pameti,« je pojasnila o ponovnem snidenju z bratom. 41-letnika so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga operirali, sporočili so, da je moški podhranjen, a njegovo življenje ni ogroženo. A četudi ženska svojega otroka ni prisilno zadrževala v stanovanju, gre vendarle za tragično zgodbo z očitno dvema žrtvama. Stockholmska tožilka je pojasnila, da mora družba pomagati obema in obenem zagotoviti, da se takšne zgodbe ne bodo več dogajale.