Na spletu se v zadnjih dneh po različnih omrežjih širi fotografija članka iz tednika Demokracija. Gre za besedilo Aleksandra Škorca, objavljeno 3. decembra, z naslovom Presežki 5, v katerem se avtor spogleduje z idejo, da je bela rasa najnaprednejša in da ima biološko gledano zgolj bela rasa možnost duhovnega napredka. Članek govori o načrtnem iztrebljenju priseljencev in drugih ras. »Tako kot se ljudje ciljano spravijo na določene vrste naravnih škodljivcev, plesni, plevelov itd, se lahko Bog spravi na določeno vrsto škodljivih ljudi. Ker se bela rasa ne zmore obraniti pred navalom nekaterih ras, bo Bog ustvaril virus, ki bo najnaprednejšo raso rešil pred uničenjem,« o tako imenovani »ciljni eliminaciji« piše Škorc.

Na ogorčene odzive v javnosti so se pri reviji že odzvali. Trdijo, da so neupravičene. »Kdor redno bere revijo Demokracija, ve, da je na strani šest v rubriki 7edem vedno satiričen zapis avtorja Aleksandra Škorca. Podobno kot je na strani devet vedno glosa Vinka Vasleta,« pojasnjuje direktor in odgovorni urednik Jože Biščak. »Satirični zapis je nato objavljen na strani šest. Je že peto nadaljevanje, prvo je izšlo 5. novembra,« še izpostavlja. Kljub stališču vodstva revije velja omeniti, da spornega teksta na njihovi spletni strani trenutno ni mogoče najti.

Očiten sovražni govor

Kritična javnost in politika medtem na takšna žanrska pojasnila vodstva tednika Demokracija, katerega solastniki so stranka SDS, poslanec Dejan Kaloh in podjetje madžarskega državljana Petra Schatza, ne pristaja. »Pojasnilo odgovornega urednika je spodletel poskus opravičevanja storjene nedopustnosti ter dokaz nepoznavanja novinarskih zvrsti in žanrov,« so jasni v stranki LMŠ. »Gre za sprevrženo, nedopustno razmišljanje, ki ga je nekdo celo zapisal, po vrhu pa se je urednik te strankarske revije odločil za objavo,« pravijo. »Demokracija kot politični sistem temelji na ustavni pravici do svobode govora, na dialogu in izmenjavi mnenj, četudi so ta nezaželena, šokantna ali moteča. V tem primeru pa je za demokratično družbo, ki temelji na pluralnosti in strpnosti, vsebina povsem očitno destruktivna. Konec tolerance takšnih izjav je predviden že v ustavi, torej ko gre za sovražni govor. Takšni zapisi v moderni demokratični državi enostavno nimajo kaj iskati,« so prepričani tudi pri Inštitutu 8. marec.

Nevladniki opominjajo, da se v Sloveniji sistemsko ne naslavlja porasta skrajnih rasističnih in nacionalističnih idej. »Kdor se bori proti temeljnim vrednotam naše liberalne družbe, bo doživel odločen odziv naše ustavne demokracije,« kot zgled navajajo sporočilo nemškega ministrstva za notranje zadeve ob ukinitvi ene izmed neonacističnih skupin v Nemčiji minuli teden. Sprašujejo se še, zakaj so takšni zapisi pri nas vedno bolj odkriti v svojih namerah, njihovi avtorji pri pisanju pa vedno bolj suvereni. V Inštitutu 8. marec menijo, da je treba vsak takšen zapis jasno, odločno in javno obsoditi, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, pa dosledno kazensko preganjati in ne čakati, da bodo postali dovolj resni in dovolj ogrožajoči, da se udejanijo. »Točno takšna besedila so bila uvod, ki je vodil v umore milijonov Judov in drugih manjšin v nacistični Nemčiji in po vsej Evropi. Zato je širjenje tovrstne rasistične ideologije po vsej Evropi, še posebej pa v Nemčiji najstrožje preganjano in kaznovano,« podobno opozarjajo tudi v stranki Levica. »Verski fanatiki in nacistični simpatizerji bodo vedno obstajali. Vprašanje pa je, ali se bodo skrivali po kleteh in na družbeni margini, kamor spadajo, ali pa bodo opogumljeni zaradi normalizacije rasistične retorike dobivali javni prostor. Vprašanje je, ali lahko toleriramo, da časopis, ki ga uredniško in lastniško nadzoruje stranka SDS z madžarskimi prijatelji in v katerem oglašujejo slovenska podjetja v državni lasti, širi govor o tujcih kot o 'plesni' in 'plevelu',« so še ostri v opozicijski stranki.

Opozicija poziva organe pregona

V Sloveniji je sicer javno širjenje ideje o večvrednosti ene rase nad drugo sovražni govor in kaznivo dejanje po 297. členu Kazenskega zakonika. »Problem pa je, da se tega člena pri nas praktično ne upošteva, kljub temu da se retorika medijskega omrežja SDS v zadnjih letih približuje retoriki, ki sta jo zgodovinsko uporabljala fašizem in nacizem,« na nepreganjanje sovražnega govora opozarjajo pri Levici, kjer dodajajo: »Da bi preprečili zločine, ki jih tako hujskaštvo rojeva, bi bil zato skrajni čas, da se z zapisi, kakršen je spodnji, ne ukvarjajo več zgolj medijski kritiki, ampak organi pregona. V Levici pričakujemo, da bodo pristojni organi širjenje nacifašističnih idej začeli preganjati in sankcionirati po uradni dolžnosti – kot konec koncev to predvideva kazenski zakonik.« Organom pregona je medtem na pomoč že priskočil filozof Boris Vezjak, ki je na vrhovno državno tožilstvo in okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zaradi suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja ali razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti podal kazensko ovadbo zoper kolumnista Demokracije Aleksandra Škorca in odgovornega urednika Demokracije Jožeta Biščaka.

V tekstu, v katerem lahko preberemo, da »je bil Jezus z razlogom bel«, ne pa »črn ali rumen«, se kolumnist Škorc med drugim sprašuje tudi: »Je Bog torej rasist?« In odgovarja: »Ravno toliko kot ljudje, ki iztrebljajo določene, njim škodljive živalske in rastlinske vrste. Ne gre za rasizem, gre za očiščenje. Odstranitev plevela. Če hočete dober pridelek, je to nujno.« Takšne besede so v odzivu obsodili tudi Socialni demokrati. »To kar se je še pred desetletjem zdelo popolnoma nepredstavljivo, celo za skrajno desnico, je z vzponom samodržcev kot so Orban, Trump in Janša, postalo del politične realnosti. Če se je minuli teden umrli nekdanji francoski predsednik Giscard d'Estaing, kot eden najvidnejših voditeljev desne sredine, zavzemal za združeno Evropo, emancipacijo in družbeni napredek, nas voditelji desnice našega časa vodijo v prihodnost, ki jo je potrebno preprečiti za vsako ceno,« so jasni, pri tem pa pri SD poudarjajo, da morajo v tem primeru o tem, ali gre za sovražni govor ali satiričen zapis, odločati pristojni organi in ne odgovorni urednik revije. »Rasizem nima mesta v sodobni družbi, razpihovanje sovraštva in pozivanje na etnično segregacijo ali celo čiščenje, pa bi morali skladno z veljavnimi zakoni in ustavo že po uradni dolžnosti obravnavati pristojni organi.«

Tiho pa ni niti znotraj koalicije. Na sporni novinarski tekst Demokracije se je na twitterju odzval še minister za javno upravo Boštjan Koritnik. »Sicer nisem prvič zaznal celjenja travm in nizke samopodobe z rasizmom. A me šokira troje: da to ni stvar nazadnjaške preteklosti, da se za to zlorablja krščanstvo in da se nekaj takega objavi v kateremkoli mediju (tokrat v @Demokracija1). Vse to je nesprejemljivo in zame zavržno.«




Demokracija tednik rasizem tekst odzivi sovražni govor mediji izpostavljamo