V petek ob 11. uri je na prvi stopnji doživela sodni epilog ena največjih korupcijskih afer v sosednji državi. Pot do sodbe je trajala več kot deset let, po obsežnih preiskavah se je sodni proces začel pred tremi leti. Tožilstvo je porotnike in sodnico uspešno prepričalo, da je nekdanji finančni minister Karl Heinz Grasser, eden najbolj nadarjenih iz Haiderjeve Buberlpartie (fantovske druščine) pri privatizaciji državnih stanovanj, ki jo je leta 2004 spodbudila takratna vladna koalicija ljudske stranke in svobodnjakov pod taktirko kanclerja Wolfganga Schüssla, del denarja spravil tudi v svoj (ali strankin) žep. Poleg Grasserja je bila na sedem let zapora obsojena tudi njegova poročna priča in nekdanji generalni tajnik svobodnjakov Walter Meischberger, ter na šest let zapora nekdanji lobist Peter Hochegger, ki je s svojim delnim priznanjem na začetku procesa močno obremenil nekdanjega finančnega ministra.

Stanovanja po 16.000 evrov

S poslom, pri katerem so družbo Buwog, ki je upravljala okoli 60.000 državnih stanovanj, prodali konzorciju zgornjeavstrijske deželne Raiffeisen Bank, zavarovalnice Wiener Städtische in nepremičninskega koncerna Immofinanz, naj bi po nekaterih ocenah državo oškodovali za dobro milijardo evrov. Kupnina je znašala 961 milijonov evrov, preračunano na število stanovanj so tako posamično stanovanje prodali v povprečju za 16.020 evrov in po 594 evrov za kvadratni meter. Pri sprva načrtovani prodaji stanovanj neposredno njihovim najemnikom je bilo predvideno, da bi stal kvadratni meter stanovanja 1132 evrov.

Omenjeni konzorcij je v razpisu ponudil le za dober milijon evrov višjo ceno kot dotlej najboljši ponudnik CA Immo, posel pa se je v korist konzorcija Immofinanz razpletel tudi zato, ker se je tedanji koroški deželni glavar Jörg Haider v zadnjem trenutku odrekel predkupni pravici za stanovanjsko družbo ESG iz Beljaka, ki je bila vključena v paket.

Kdo je plačal počitnice na Sejšelih

Nekdanji šef Grasserjevega kabineta Heinrich Traumüller je svojemu nadrejenemu očital, da je notranje informacije o ceni, predvsem pa o višini ponudbe konkurenta prek lobista Hocheggerja posredoval nekdanjemu šefu družbe Immofinanz Karlu Petrikovicsu. Ta družba je posredniku Hocheggerju prek fantomskega podjetja Astropolis na Cipru plačala 9,6 milijona provizije (in se s tem izognila nadzoru avstrijskih davčnih oblasti), ta pa je približno 7,7 milijona evrov posredovala Meischbergerju. Slednji je del provizije prek mreže fantomskih podjetij in bančnih računov v ameriški državi Delaware in v Liechtensteinu posredoval svojemu nekdanjemu strankarskemu kolegu Karlu Heinzu Grasserju. V kneževini se je namreč denar razdelil na več računov, Grasser ob tem še vedno zanika, da je imetnik najmanj enega od njih.

Grasserju je poleg tega Meischbergerjeva PR-agencija ZehnVierzig osem tednov, preden je bil podpisan sporni posel, plačala počitnice na Sejšelih. Čeprav Grasser trdi, da je Meischbergerju vrnil denar za potovanje in je prek agencije rezerviral le zato, ker je ta imela ugodnejše pogoje, se Meischberger v procesu ni mogel spomniti, kdaj in kje mu je nekdanji finančni minister ta denar predal. V procesu je Grasser pojasnjeval tudi, od kod mu pol milijona evrov gotovine, ki jo je položil na račun pri Meinl banki in je bila od tam nakazana na enega od spornih računov v Liechtensteinu. Grasser trdi, da mu jih je zaupala njegova tašča, nekdanji finančni minister je namreč poročen z dedinjo iz dinastije Swarovski.