Pisal se je začetek oktobra, ko so dijaki četrtega letnika izobraževalne smeri zdravstvena nege Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna v sproščenem pogovoru, takrat še v učilnici, prišli do vprašanja, kdaj gredo na prakso in kdaj se bo začela tista prava akcija. Nihče, niti učitelji, ni vedel, da se bo njihova akcija začela tako hitro. »Takoj, ko smo začeli izobraževanje na daljavo, se je pokazal velik primanjkljaj in izgorelost osebja v domovih starejših. Sklical sem srečanje na zoomu z dijaki in jih vprašal, ali gremo v akcijo. Odgovor je bil kratek: 'Gremo!'« je povedal Dragan Babuder, učitelj zdravstva in mentor.

Učitelj ponosen na svoje dijake

Babuder je prek občinskega štaba civilne zaščite občine Postojna tudi speljal akcijo. »Poklical sem domove, povprašal, koliko dijakov potrebujejo. Vse ostalo je prekrasna in velika zgodba, ki jo še kar pišemo,« je povedal učitelj in priznal, da je bil sprva skeptičen. »Malo sem se bal odziva staršev, a z njihove strani ni bilo niti kančka neodobravanja. Notranji glas je bil v meni tako močan, da sem na šoli prosil, ali lahko odidem tudi sam na pomoč. Dobil sem absolutno podporo vodstva šole, pridružila se mi je še kolegica. Spomnim se, da sem se prve minute dela počutil negotovo in se vprašal, ali se sem se prav odločil. Takrat sem se to vprašal zadnjič.«

Dijaki, ki so bili poslani v Dom upokojencev Postojna, zavod Talita kum v Postojni, Deosov center starejših Cerknica, Dom starejših Logatec, Dom upokojencev Idrija, Dom starejših občanov Ilirska Bistrica in Dom upokojencev Ajdovščina, so isti trenutek začeli delati in se tudi odlično vključili v zdravstvene time, pomagali stanovalcem pri vseh mogočih aktivnostih. »Bilo jih je užitek gledati, prav tako pa učitelj takrat dobi potrditev, da je delal dobro in da je mladino tudi kaj naučil. Kako lepo je videti mlade ljudi, ki osrečujejo starostnike, kako se kar naenkrat zapolnijo medgeneracijske vrzeli,« je iskreno povedal Dragan Babuder in dodal, da je ta generacija dijakov prejela edinstveno življenjsko šolo, ki jim bo ostala večno v lepem spominu.

Prakso opravili nad pričakovanji

»V teh 4 tednih dela s starostniki sem spoznala veliko novega, predvsem pa pridobila veliko novih izkušenj. Ni lepših občutkov, kot so sreča, veselje in hvaležnost, ki jih prejmeš od starostnikov. Tudi zato mi glede izbire šolanja ni žal in bi se še enkrat z veseljem odločila isto,« pa je povedala dijakinja Katja Konca. Tudi Ana Arsenić je med prakso doživela veliko neprecenljivih izkušenj, ki so jo naučile, kako odreagirati v določenih situacijah. »Srečali smo se z dobrimi in slabimi stvarmi, ki smo jih morali sprejeti kot vsakdanje. V takih časih smo s stanovalci vzpostavili prijateljski odnos z namenom, da bi pozabili na trenutne slabe razmere. Čeprav smo mislili, da nam ne bo uspelo izpeljati prakse, smo jo opravili bolje, kot smo pričakovali.« Delo 26 dijakov so spremljali tudi njihovi prijatelji, ki se šolajo na daljavo, a kot je povedala Katja, so bili na njih ponosni. »Naši bližnji so bili v velikem strahu, ko smo se odpravili na prakso, ampak so hitro opazili, da smo se v to podali na vse ali nič, in nas pri tem začeli podpirati,« pa je še povedala Ana.

Glede na to, da gre za dijake zadnjega letnika zdravstvene nege, so v domovih počeli vse, kar bodo s pridobitvijo poklica. »V bistvu so se vključevali vse, kar lahko srednja medicinska sestra počne – izvajali nego, hranili, kopali, delili zdravila, skrbeli za zdravstveno nego kronično bolnih, dajali inzulin, izvajali preveze ran. Popolnoma so sprejeli delovnik zavoda, brez težav so delali tudi med vikendi,« je povedal učitelj in dodal, da so občasno delali tudi celodnevno izmeno. »Priznali so, da je delo bolj naporno, kot so si predstavljali – je pa po koncu dneva utrujenost prijetna, ker si tisti dan naredil nekaj dobrega.«