Slovenci smo znani po tem, da imamo veliko predsodkov. Na primer do istospolno usmerjenih, nezakonskih otrok ali življenja na koruzi. Pa predsodki niso povezani le z zasebnim življenjem, imamo jih celo, ko beseda nanese na avtomobile. Saj veste, ko se zmrdujemo, da določenega ne želimo samo zato, ker nam značka na nosu ni pogodu. Ali bolje: prepričani smo, da so samo nemški, francoski in japonski avtomobili tisti pravi. Če na primer kupite romunsko dacio, bo marsikateri sosed, kljub temu da je lepo oblikovana in se pelje spodobno, nakup pospremil z besedami, le zakaj ste jo kupili. In avtomobili znamke Dacia pri tem niso osamljeni. Da določena znamka pridobi ugled, je potreben čas. Veliko časa.
To zelo dobro vedo pri Škodi. Pred dobrim desetletjem manjvredna znamka danes sodi med bolj priljubljene. Z razlogom: ljudje so začeli dojemati, kaj pomeni, da je del koncerna Volkswagen, in ugotovili, da enako tehnologijo dobijo za nižjo ceno. Dobijo pa še več. Prostornost z veliko začetnico. Kako razvojnikom uspeva, da so škode prostornejše od bratrancev s podobno dolžinsko mero, ostaja uganka, prvokategornik, ko beseda nanese na prostor, pa je superb. Med avtomobili s podobno dolžino je namreč prvak, ko beseda nanese na prostor na zadnji klopi in litre v prtljažniku. A testni je bil nekaj posebnega, priključni hibrid oziroma (bližnja) prihodnost na štirih kolesih. Omogoča namreč, da se povsem neslišno vozite zgolj na elektriko, izkoristite vseh 156 iskrivih konjičkov, ki jih ponuja bencinski motor ali pa kombinacijo obojega.
Če avto potrebujete zgolj za (pri)mestni prevoz do službe in nazaj, je realni doseg približno 40 kilometrov na elektriko (v teoriji 62) kot naročen za vas. Samo še možnost polnjenja morate imeti, da superb iV, kot je njegovo uradno ime, pred spanjem priklopite, zjutraj pred službo pa odklopite. Težava se pojavi, če stanujete v blokovskem naselju, še hujša pa postane, če možnosti polnjenja nimate niti v službi. Dejansko imate sami možnost, da izberete povsem električni način vožnje ali pa izmeničnega (sistemska moč je 218 konjev oziroma 160 kilovatov), ko skupni doseg presega 700 kilometrov. Seveda se še večjega dosega in zmogljivejše baterije ne bi branili (kombinacija z dizelskim motorjem bi bila zadetek v polno), realna povprečna poraba, izračunana po posebni formuli, pa je bila 3,6 litra. Odlično! Kot zanimivost omenimo, da je bencinski motor izjemno tih, tako da smo se vsake toliko vprašali, mar ne vozimo na elektriko.
Še malce o tem, zakaj smo prepričani, da je pri superbovi zgodbi pomembno vlogo odigral sloviti iluzionist David Copperfield. Na zadnji klopi je namreč toliko prostora, da lahko nogi stegnite, prtljažnik pa kljub nameščeni bateriji pogoltne 510 litrov. Če si luknje ne znate natančno predstavljati, naj vam povemo, da je ogromna, zato besedice težava, ko boste vanjo spravljali vso mogočo kramo, nikoli ne boste izrekli. Za nameček prtljažnim vratom streže elektrika, če podremo zadnjo klop, pa dobimo ravno dno, prostornina prtljažnika pa naraste na zajetnih 1800 litrov. Pišemo o avtu, katerega dolžinska mera je 4,86 in ne 5,2 metra.
Voznika razvaja. Šeststopenjski samodejni menjalnik naredi vožnjo udobnejšo, napredni tempomat, ki samodejno ohranja varnostno razdaljo, pospešuje in zavira, pa občutno varnejšo. Na srečo se razvojniki niso odločili za popolno digitalizacijo, tako da je ob zaslonu na dotik menije mogoče upravljati tudi s stikali na volanskem obroču, klimatsko napravo pa s pomočjo gumbov, ki so nameščeni pod zaslonom. Vse to ima svojo ceno, in sicer 40.332 evrov. Za vstop v avtomobilsko prihodnost sploh ni tako visoka.
