Je največja in tudi najbolj naseljena država v Južni Ameriki. Ime je dobila po bražiljki (caesalpinia brasiliensis), krajevnem listnatem drevesu. Med prebivalci prevladujejo belci in katoličani, ki večinoma govorijo portugalsko. Država sodi tudi med najbolj zaželene turistične destinacije, med razlogi za obisk pa so zagotovo čudovite plaže, naravne lepote (amazonski deževni pragozd), glasba, okusna hrana in pijača ter seveda znameniti karneval. Govorimo o Braziliji, ki je gospodarska velesila regije in sodi med močnejše, tudi ko beseda nanese na avtomobilizem.
Začetki industrije segajo v leto 1919, ko je Henry Ford v Sao Paolu odprl podružnico in začel uvažati osebni avto model T in tovornjak TT. Prvi v Braziliji izdelani avto pa je bila licenčna romi-isetta, ki so jo v Santa Barbari d'Oeste začeli proizvajati leta 1956. Istega leta je vlada Juscelina Kubitschka implementirala petletni načrt, ki naj bi zaščitil domače proizvajalce rezervnih delov, avtomobilsko industrijo pa so videli kot najboljši način za promocijo brazilske industrializacije. »Petdeset let razvoja v petih letih,« je bil njihov slogan.
Trg poln vzponov in padcev
Trg je postajal vse bolj zanimiv za tuja podjetja, tako je Toyota leta 1958 s tekočega traku v Braziliji zapeljala znameniti land cruiser, leto pozneje pa je prvo tovarno zgradil še Volkswagen. To je bil tudi čas, ko je brazilski podjetnik Sebastiao Cardoso predstavil električno gnani mali terenec tupi. Leta 1989 so kar 60 odstotkov vsega izvoza namenili ZDA in Evropi, uspešni zgodbi sta bila predvsem volkswagen fox in fiat duna. Do začetka 90. let je bil trg zaprt, s prepovedjo uvoza in z redkimi investicijami, ob bolj ohlapni politiki pa so podjetja vse več tovarn odprla na brazilskih tleh. V zameno za nižje davke so se zavezali k zniževanju stroškov, stopnje dobička in posledično nižjim cenam ter skupnimi investicijami v višini 20 milijard dolarjev do leta 2000. Popularizirali so predvsem manjše avtomobile (do 1 litra prostornine) s ceno do 7200 dolarjev (kot je stal volkswagen golf, pred pocenitvijo 13.000 dolarjev). Avtomobilski trg je skozi desetletja doživljal vzpone in padce. Leta 1960 je proizvodnja dosegla 133.000 enot in leta 1980 že 1.165.174, rekordno leto pa je bilo 2013, ko so izdelali 3.712.380 vozil. Nato je zadišalo po krizi.
Da bi privabili vlagatelje, so se odločili za makroekonomske reforme, tako so bili oproščeni carin in drugih davkov v povezavi z infrastrukturo. Vlada je v avtomobilsko industrijo vložila štiri milijarde dolarjev. Brazilsko ekonomijo sicer najbolje opisuje beseda volatilnost ter posledično vzponi in padci. Visokoleteči načrti pa prepogosto padejo v vodo. Tako so leta 2012 načrtovali, da bo trg do leta 2016 narastel na 5,7 milijona vozil, a se je nato številka kot posledica krize leto prej ustavila pri 2,1 milijona. »Proizvajalci avtomobilov so zaradi velikih vlaganj v infrastrukturo imeli presežne zmogljivosti, kar je nekaj let oviralo njihovo delovanje,« se spominja analitik Jonathan Storey in poudarja, da je danes realna letna proizvodnja vozil okoli tri milijone enot. Dejansko je del industrije več kot 100 znamk, ki ob avtih proizvajajo še dostavnike, avtobuse in tovornjake.
Trg rabljenih vozil vse močnejši
Brazilija je sedmo največje gospodarstvo na svetu in osma največja proizvajalka avtomobilov, pri lahkih komercialnih vozilih pa je šesta. Avtomobilska industrija prispeva 5,5 odstotka bruto družbenega produkta. Gre za kapitalsko intenzivno panogo z velikimi ekonomijami obsega. Tako so pred časom izračunali, da mora tovarna proizvesti najmanj 250.000 vozil na leto, da bi bila stroškovno učinkovita. Večina proizvodnih zmogljivosti je skoncentriranih na jugovzhodnem delu države. Samo v Sao Paolu je 419 proizvajalcev avtomobilskih delov, med največjimi avtomobilisti pa so Volkswagen, Fiat, General Motors, Ford in Renault. Velik posel je proizvodnja avtobusov in tovornjakov, ki jo spodbuja državna razvojna banka BNDES. Ta financira določene sektorje z obrestnimi merami, ki so nižje od tržnih. Samo v letu 2019 je proizvodnjo vozil podprla s skorajda milijardo dolarjev. Med večjimi vlagatelji v Braziliji je kitajski BYD, ki v prodaji električnih vozil vidi velik potencial. Napoved za letos je bila 35.000 enot, a jo je koronavirus postavil na glavo. Med večjimi vlagatelji sta tudi Mitsubishi, ki stavi na električne avtobuse, in Volvo, ki hibridne avtobuse proizvaja od leta 2012.
Koronavirus je imel na proizvodnjo velik vpliv. Ta je aprila padla za 99 odstotkov, tako so v Braziliji in Mehiki skupaj namesto predvidenih 500.000 izdelali zgolj 5569 vozil. »Razmere so še danes dramatične,« pojasnjuje Luiz Carlos Moraes, predsednik brazilskega avtomobilskega združenja, in dodaja, da bo država industrijo spodbujala z ugodnimi krediti in davčnimi olajšavami. Brazilski proizvajalci so sicer osredotočeni na prodajo na domačem trgu, letošnji izvoz pa se je zmanjšal za 77 odstotkov. Infrastruktura ni najboljša. Asfaltiranih cest je vsega 14 odstotkov vseh, vozil pa okoli 47 milijonov. Trg rabljenih vozil je močan, Brazilci pa vse bolj iščejo stroškovno nižje oblike prevoza. Bruto plače rastejo, povprečna letna je že 32.500 dolarjev, tako da je od leta 2003 več kot 40 milijonov Brazilcev (od skupno 210 milijonov) postalo del srednjega razreda in si lahko privoščijo tudi nakup solidnega avtomobila. Njihova cena se ves čas močno spreminja, saj se praviloma predsedniki odločajo za različne davčne strategije. Tako je na primer Dilma Rousseff, sprva zaprisežena marksistka, nato pa spreobrnjena kapitalistka, domnevno zaradi preveč priljubljenih uvoženih avtomobilov leta 2012 povišala davke nanje s 25 na 55 odstotkov, kar je na primer priljubljeno toyoto corollo s 16.230 podražilo na 29.000 dolarjev. »Če ne bomo zaščitili domače proizvodnje, kmalu ne bomo več sedmi največji proizvajalec vozil na svetu,« je predsednico tedaj podprl finančni minister Guido Mantega. Ukrep se je izkazal kot zadetek v polno, največja podjetja so tako 25 milijard dolarjev investirala v gradnjo tovarn v Braziliji. Kljub slabemu letu 2020 so proizvajalci optimistični in pričakujejo, da bi lahko do leta 2025 prodajo povečali na 6 milijonov enot, želijo pa si tudi, da bi se ponovila leta med 2000 in 2012, ko je bilo brazilsko gospodarstvo eno najhitreje rastočih na svetu.