Skratka; menim, da sedanja vlada niti slučajno ne uživa večinskega zaupanja. Poslanci SMC in DeSUS ji zaradi osebnega preživetja omogočajo večino, čeprav so bili izvoljeni za drugačne politične cilje. Zame je to sprevrženo početje, ki ga sicer zavijajo v skrb za državo, kar pa jim, po rezultatih anket javnega mnenja, malokdo verjame. V takem prevladujočem nezaupanju skušamo strniti vrste proti epidemiji. Zdravstveni delavci in delavci v domovih za ostarele izgorevajo pri delu, vodenje epidemioloških ukrepov pa v veliki meri usmerjajo njihovi kolegi, simpatizerji ali celo člani SDS, mi pa najbolj zaupamo dr. Mateji Logar. Kolaborantske poslanke in poslanci ob vsej družbeni patologiji, ki jo zganja SDS, sem ter tja odigrajo kakšno nežno cepetanje in čakajo, da jih napad mine. Preživetje je le preživetje. Zakaj bi ob takem zgledu zamerili zaposlenim, da svoje skromnejše životarjenje čuvajo tako, da bolni hodijo v službo?

Človek preprosto ne more dojeti, da je demokracija to, da vse, kar se dogaja v državi, obvlada peščica kruhoborcev, ki jim gre le za lastno preživetje. Pa še to: čeprav so nam po nebu v znak zmage (kako bizarno) že letali lovci Nata, stvar niti slučajno ni dobro opravljena. Edina rešitev: pojdite po zaupanje na volitve. Nikar naj vas ne preslepi odgovornost za predsedovanje EU, ta nekaj šteje le, če jo vodita Francija in Nemčija; česa pa se na primer vi spomnite o predsedovanju sosede Hrvaške, pa tega, kdo je bil že pred njo?

Josip Meden, Ljubljana