Člani so sprejeli tudi drugi sklep poslanske skupine Levica, da odbor poziva ministrstvo za kulturo, da čim prej skliče skupini za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi in z nevladnimi organizacijami v kulturi ter tako zadosti pogoju civilnega dialoga, v skladu z zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Zujik).
Sprejeli pa so tudi sklep koalicije, da odbor poziva ministrstvo za kulturo, da v okviru novega pravilnika o strokovnih komisijah zagotovi kompetentno sestavo komisij, ki bodo s svojimi strokovnimi odločitvami v podporo ohranjanju in razvoju slovenske kulture.
Kot je v zahtevi za sklic seje zapisala poslanska skupina Levica, novi pravilnik prinaša sporne spremembe, in sicer zmanjševanje števila članov komisij, vanje se poleg strokovnjakov lahko imenuje tudi uslužbence ministrstva, minister bi imel pri imenovanju članov in predsednika komisije prosto izbiro, prav tako bi lahko člane po lastni volji zamenjal ali razrešil, trenutno delujoče strokovne komisije pa razpustil.
Veljavni pravilnik, ki je bil sprejet pred dvema letoma, določa, da so komisije pri oblikovanju svojega mnenja samostojne, z novim predlogom pa bo po prepričanju Levice njihova avtonomija pod resnim vprašajem, saj pooblastila ministra omogočajo politizacijo sestave in načina delovanja komisij.
V razpravi je poslanka Mojca Škrinjar (SDS) pozdravila majhnost in fleksibilnost komisij ter izpostavila, da je tudi na drugih ministrstvih praksa, da komisije ter njihove predsednike imenuje minister ter do so tudi drugod zaposleni na ministrstvih člani teh komisij.
Nataša Sukič (Levica) je menila, da bi bilo pravilnik o strokovnih komisijah smiselno sprejeti šele po tem, ko bil zanj podlaga Nacionalni program za kulturo. Navedla pa je tudi mnenje Nacionalnega sveta za kulturo (NSK), ki ministrstvu za področje razdeljevanja sredstev predlaga analizo različnih modelov v EU ter ob upoštevanju specifik slovenskega prostora oblikovanje prenovljenega modela strokovnega presojanja in dodeljevanja sredstev, do tedaj pa naj se ohrani doslej obstoječi proces delovanja komisij in naj se pravilnik ne spremeni.
Po mnenju Marka Bandellija (SAB) se z zmanjševanjem števila članov komisij zmanjšuje raznolikost pogledov in presoje ter reprezentativnost. Primož Siter (Levica) pa na primeru sprememb pravilnika opaža »novo poglavje v znani praksi«, sprejemanje odločitev mimo javnosti in strokovne javnosti, kot je bilo v zadnjih mesecih mogoče videti na več področjih. Poleg tega pogreša razpravo s civilno družbo. Tako Siter kot Janja Sluga (SMC) tudi menita, da bi bilo k sodelovanju potrebno pritegniti deležnike.
Elena Zavadlav Ušaj (SDS) je med drugim opozorila, da je v skladu z novim pravilnik član komisije lahko razrešen le na podlagi tehtnih razlogov, njena strankarska kolegica Alenka Jeraj pa je opozorila, da so pravilnike o delovanju strokovnih komisij spreminjali tudi prejšnji ministri ter ob tem zamenjali člane komisij.
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Igracija Fridl Jarc je v povezavi z očitki o hitenju s pripravo novega pravilnika spomnila, da je minister Dejan Prešiček novi pravilnik o strokovnih komisijah v uradnem listu objavil v treh mesecih. Javni poziv, ki ga je izpeljal, pa je bil njegova odločitev in je bil unikum, saj ga predhodni ministri niso izpeljali.
Dodala je, da so tudi upoštevali pobudo NSK v delu, ki se nanaša na število članov komisij ter da se z novim pravilnikom dviguje nivo strokovnosti članov, saj je za člana komisije je lahko imenovana oseba, ki izkazuje poznavanje stroke na področju dela komisije ter ima sposobnost pisnega izražanja vsebinskih utemeljitev ocen in mnenj, ki jih poda pri delu v komisiji.
Novi pravilnik o strokovnih komisijah je bil sicer v uradnem listu objavljen 27. novembra.