Ruski zunanji minister Sergej Lavrov naj bi se v torek srečal z delegacijo Alternative za Nemčijo (AfD). Kot je povedala govornica ruskega zunanjega ministrstva, bodo predstavniki te skrajno desne stranke, ki ima v parlamentu 89 od 709 poslancev, prišli na obisk v Moskvo na povabilo ruskega parlamenta.

Pravzaprav sploh še ni jasno, ali bo do obiska sploh prišlo, predstavniki po kongresu povsem razcepljene AfD pa niso dosegljivi za novinarska vprašanja. Vsekakor je nenavadno, da bi Nemci zdaj lahko potovali v Moskvo, ko pa med Nemčijo in Rusijo zaradi pandemije brez posebnega dovoljenja že več mesecev ni mogoče potovati. Odnosi med nemško vlado Angele Merkel in avtoritarnim režimom ruskega predsednika Vladimirja Putina so sicer zelo slabi, zlasti od avgusta, ko je bil zastrupljen voditelj ruske opozicije Aleksej Navalni. V Kremlju obtožujejo nemško vlado, da hoče izkoristiti »tako imenovano zastrupitev« za pritisk na Rusijo s sankcijami. AfD pa se zavzema za odpravo sankcij in normalizacijo odnosov.

AfD razklana in oslabljena

AfD, ki je na nemških parlamentarnih volitvah leta 2017 dobila 12,7 odstotka glasov, je zaradi notranjih bojev vse šibkejša. Tako so se na letnem kongresu pred tednom dni razkrili močni konflikti znotraj stranke. Deloma so posledica različnega gledanja na reševanje epidemije, saj so nekateri delegati nastopili proti »koronadiktaturi«, drugi pa so kričali, da takšno stališče ogroža obstoj stranke. Tu je še nasprotje med zagovorniki neoliberalizma z nizkimi davki in privrženci »solidarnega domoljubja« kot močne socialne države. Predvsem pa je bil kongres boj med radikalnimi desničarji, ki mislijo, da je za AfD bolje, če gre slabo Nemčiji, in tistimi, ki bi radi videli stranko kot sprejemljivo za velik del Nemcev. Stranko pa slabi tudi dejstvo, da ni več migrantske krize.

Vezi med AfD in Putinom niso od včeraj in sodijo v logiko zunanje politike Kremlja, ki poskuša pomagati evropskim skrajno desnim strankam tudi zato, ker slabijo Unijo. S Kremljem sta tem strankam, med katere bi lahko prišteli tudi na Madžarskem vladajoči Fidesz Viktorja Orbana, skupna naklonjenost avtoritarnemu načinu vladanja ter zavračanje migrantov, globalizacije in liberalnih zahodnih vrednot. Skrajni desničarji v EU pa so prepričani, da si je treba proti obstoječemu sistemu in k obnovitvi nacionalne suverenosti pomagati tudi s Kremljem.

Vodja avstrijskih svobodnjakov Heinz-Christian Strache je pokazal, da je evropska skrajna desnica v zameno za pomoč v volilnem boju pripravljena prodati nacionalne interese Rusiji Vladimirja Putina. V javnost je namreč prišel posnetek iz leta 2017 z otoka Ibiza, na katerem se je Strache dogovarjal o tem, da bi v zameno za javna naročila v Avstriji ruski investitor, ki naj bi po Strachejevih predpostavkah deloval s Putinovo vednostjo, financiral njegove svobodnjake (FPÖ) in prevzel nadzor nad zelo branim avstrijskim dnevnikom Kronen Zeitung, s čimer bi jim zagotovil pomembno medijsko podporo. Pri tem se je Strache skliceval na Orbanovo strategijo pri nadzoru medijev.

Obstajajo pa tudi posnetki, ki kažejo, da je najbrž Matteo Salvini leta 2018 dobil od Kremlja 60 milijonov evrov za evropske volitve. Kot kažejo objavljeni tonski posnetki, je Salvinijev odposlanec v Moskvi tedaj dejal Putinovemu, da hoče voditelj Lige skupaj z drugimi desnimi populisti, kot sta Le Penova in Orban, »spremeniti Evropo«.