Kdo stoji za odločitvami o ukrepih, ki očitno ne vodijo do zmanjšanja razsežnosti epidemije? V resnici tega ne vemo. Največkrat se omenja »strokovna«, »svetovalna« in »vladna« skupina, ki jo vodi prof. dr. Bojana Beović. Na spletni strani ministrstva za zdravje je predstavljena kot strokovna skupina za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19, ni pa podatkov, ki bi omogočili vpogled v njeno delovanje (sklep o imenovanju, napisana priporočila).
Odločila sem se, da delovanje skupine preučim z znanjem in izkušnjami, ki jih imam kot psihiatrinja in sistemska družinska psihoterapevtka. Kakšni sta zakonitost in dinamika te skupine? S pomočjo medijskih objav preučujem, ali ima kakšen vpliv na odločevalce (ministra za zdravje, vlado) ali je namenjena predvsem (javni) promociji njene vodje, prof. dr. Bojane Beović. Ali pa se skupino morda uporablja (zlorablja?) za opravičevanje vladnih in ministrskih ukrepov?
Nenavadno je, da v skupino ni bila povabljena Zdravniška zbornica Slovenije, čeprav je to stanovska organizacija vseh zdravnikov in zobozdravnikov. Bo v primeru, če vodja te skupine postane predsednica zdravniške zbornice, drugače? Sodelovanje zbornice je pri tako pomembnem projektu nujno, ne glede na to, kdo zbornico vodi, saj bi lahko svetovala na primer o vključitvi dodatnih strokovnjakov. Ob tem, da je duševnih posledic epidemije vedno več, pogrešam vsaj v razširjenem delu skupine strokovnjake s področja duševnega zdravja ter komunikologa, ki bi lahko sodelovali s predlogi bolj umirjenega in spodbudnega komuniciranja z javnostjo in s tem večjega zaupanja v pomen izvajanja ukrepov.
Namesto umirjenega sporočanja javnosti smo v izjavi Bojane Beović dne 24. novembra 2020 zasledili naslednje: Po njenem mnenju je potreben družben dogovor – ali bomo poskrbeli zase, za svoje zdravje in ustrezno zdravstveno obravnavo ter se držali ukrepov ali pa se jih ne bomo, »ampak potem ne more biti odvisno od zdravnikov, da se bodo odločali na vratih bolnišnic, ali bodo nekoga zdravili ali ne«. »Če se bomo tako dogovorili, potem naj ljudje, če zbolijo, ne hodijo v bolnišnice,« je dejala. V to kategorijo sodi tudi njena izjava: »Ljudje se pritožujejo, da so izgubili službe, ampak ne vedo, da je to neposredno povezano z zasebnimi druženji, ki jih še vedno imajo.«
Kot socialno orientirana psihiatrinja sem se ob teh izjavah zgrozila. Prepričana sem, da smo zdravniki dolžni pomagati po svojih najboljših močeh, tudi če se ljudje ne držijo ukazanih priporočil. Ljudi ne smemo podcenjevati, saj tako izgubljamo njihovo zaupanje in ukrepe res lahko vzdržujemo samo še s pomočjo kaznovanja.
Čeprav je zaznati izjemno delavnost vodje in članov skupine, pa se postavlja vprašanje, ali jim ne bi bilo laže delovati v okviru neke bolj jasno določene strukture, ki bi jim nudila stalno podporo tako v javnozdravstvenem kot administrativnem in komunikacijskem smislu. Morda bi v drugačni umeščenosti ta skupina lahko ustregla vsaj prošnji zdravniške zbornice, večkrat poslani na NIJZ in ministrstvo za zdravje, da bi bila sproti obveščena o številu »pozitivnih« članov. Pri sosedih Hrvatih je to drugače – podatke o tem dobivajo vsak teden in zbornica lahko najbolj ogroženim pomaga. Tudi naša zbornica že od februarja letos svojim članom ponuja različne oblike pomoči, še posebno v obliki rednega obveščanja in enostavno dostopnega izobraževanja.
Kako torej deluje ta skupina? Kot je v radijskem pogovoru povedal eden od stalnih članov te skupine, je komuniciranje z vlado prepuščeno vodji. Skupina prav tako ne komentira odločitev ministra ali vlade, čeprav ji to nalaga druga alineja objavljenega dokumenta na spletni strani ministrstva za zdravje: »da skupina preveri strokovno utemeljenost ukrepov iz odlokov Vlade Republike Slovenije oziroma odredb ministrstva za zdravje ob upoštevanju strokovnih razlogov, pri čemer predlaga, da se ti ukrepi še naprej uporabljajo, se jih spremeni oziroma odpravi«. Doslej v javnosti nisem zasledila nobenega pisnega priporočila, nastalega v tej skupini, niti mnenja, ki bi spadalo v to drugo alinejo njenih nalog.
Izhajajoč iz tako čvrste podpore, ki jo vodji svetovalne skupine izkazujeta stranka SDS in predsednik vlade, smo vse od začetka epidemije optimistično verjeli, da bo vlada strokovni skupini natančno prisluhnila in sledila njenim nasvetom. A videti je, da ni bilo tako. Kdo torej komu ni prisluhnil? Ali Janez Janša ni prisluhnil protežirani vodji svetovalne skupine, infektologinji Bojani Beović? Ali pa je morda ona preslišala zelo jasna opozorila vrhunskih znanstvenikov z drugih področij? Na primer tistih, ki so pripravili zelo dobre projekcije, na podlagi katerih bi bilo treba državo »zapreti« najkasneje sredi oktobra? Kaj nam to pove o načinih komunikacije med vodjo skupine, skupino kot celoto, ministrstvom in vlado? Ali je vodja morda poskušala zastaviti tudi svojo politično pozicijo ali pa je za njeno ohranitev prilagodila strokovna priporočila? Vprašanja za razmislek. Zato toliko bolj odločno zagovarjam, da zdravniška zbornica ne sme biti odvisna od nobenega političnega vpliva, ne glede na opcijo, ki je trenutno na oblasti.
Prišel je čas, ko lahko »snamem rokavice« in kot še aktualna predsednica Zdravniške zbornice Slovenije javno izrazim svoje mnenje o (ne)učinkovitosti delovanja svetovalne skupine, katere vodja je prof. dr. Bojana Beović.
Drugi krog volitev za predsednico Zdravniške zbornice Slovenije lahko spremljam od daleč in se me v resnici ne tiče – razen v primeru, da s statutom določeni kvorum ne bo dosežen in bom lahko opravljala te naloge do konca uspešno izpeljanih (prihodnjih) volitev.
Dr. Zdenka Čebašek - Travnik je predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.
