Dedek na nogometnem igrišču

Nekaterim soigralcem, ki so mlajši od njega tudi 50 let, bi lahko bil dedek, pa je vendarle prav on tisti, ki navadno na igrišču največ preteče. Začel je pred davnimi 52 leti, v takrat znanem nogometnem klubu, zrenjaninskem Proleterju. Ta vojvodinski klub je nekaj časa igral celo v prvi in drugi jugoslovanski nogometni ligi, leta 1997 pa celo v pokalu Uefe. Prve nogometne korake je Kosnić naredil v ekipi pionirčkov, štiri leta kasneje pa je bil že član prve članske ekipe, in to v času, ko je klub dobil status prvoligaša. Potem je zamenjal klub in odšel v Radnički ter leta 1977 v Borovo. V Proleter Zrenjanin se je vrnil, ko se je ta klub boril za vrnitev v prvo ligo, iz katere je medtem izpadel. To so bila njegova najboljša leta in dobil je ponudbo Hajduka, da bi igral za njih, a je prestop preprečila huda poškodba, saj je imel zlomljeni golenici na obeh nogah. Nihče ni verjel, da bo še lahko igral nogomet. Razen Dragiše, ki nikoli ni izgubil upanja. Do leta 1985 je potem za prvo moštvo odigral še 100 tekem, nato pa prevzel trenerska mesta v lokalnih klubih. Ob koncu prejšnjega tisočletja so v vojvodinskem kraju Međa ustanovili nogometni klub z imenom Proleter in Dragiša je zaigral za njih. Začel je torej v Proleterju in v klubu z enakim imenom tudi končuje svojo kariero. Ima 130 evrov pokojnine, da preživi, pa še redi ovce in koze. »Meso in mleko ovc ter koz. To je tisto, kar mi daje moč,« je razkril svojo skrivnost Dragiša Kosnić, ki pravi, da bo igral tako dolgo, dokler bo v igri užival.