Po dveh dneh razprave bodo v črnogorski skupščini predvidoma danes potrdili novo, tehnično vlado premierja Zdravka Krivokapića, prvo v treh desetletjih, ki je ne bo vodila Demokratična stranka socialistov predsednika države Mila Đukanovića. Vlada bo imela zelo tesno večino 41 glasov v 81-članskem parlamentu.
Krivokapić je v nastopu ob predstavitvi ministrske ekipe v skupščini dejal, da bodo osredotočeni na štiri prednostne naloge: vladavino prava, finance, izobraževanje in zdravstvo. Vlada napoveduje tudi oster boj proti korupciji in epidemiji ter odpravljanje birokratskih ovir. V koalicijski pogodbi so se zavezali, da bodo proevropski in da ne bodo spreminjali ključnih usmeritev in pozicij države, tudi članstva v Natu ne. Pričakovati pa je obrat k Beogradu, saj je v vladi najmočnejša prosrbska Lista za prihodnost Črne gore s 27 poslanci. Poleg nje sta v vladi še pisana proevropska koalicija Mir je naša nacija z desetimi poslanci ter koalicija URA s štirimi poslanci.
Ministri z vseh vetrov
Razen podpredsednika vlade Dritana Abazovića, voditelja Državljanskega gibanja iz koalicije URA, bo vseh dvanajst ministrov nestrankarskih. Vlada bo imela obrambno ministrico Olivero Injac, ki je profesorica varnostnih ved, diplomacijo bo vodil Đorđe Radulovič, ki je vodil direktorat za EU na zunanjem ministrstvu, notranji minister bo odvetnik Sergej Sekulović. Tudi druge ministrske kandidate je Krivokapić, ki je bil pred vstopom v politiko profesor na strojni fakulteti, zbral iz različnih sfer zunaj političnih krogov, od zdravstva do nevladnih organizacij.
V črnogorski skupščini so o predlaganih imenih in programu vlade razpravljali dva dni, danes naj bi razpravo končali. Mnogo nastopov se je vrtelo okoli vprašanja prosrbske usmeritve bodoče vlade. »To je vlada enega naroda, ene vere, pravoslavna pod pokroviteljstvom srbske pravoslavne cerkve,« je denimo dejal poslanec že kmalu opozicijskih Đukanovićevih socialistov Luiđ Škrelja.
Vprašanje srbske pravoslavne cerkve je bilo eno ključnih v predvolilni tekmi, ki se je 30. avgusta končala sicer z zmago Đukanovićeve stranke, ki pa ni mogla sestaviti vlade. Trenja med Črnogorci (45 odstotkov prebivalstva) in Srbi (29 odstotkov, po popisu 2011) imajo v državi zelo dolgo brado. Letos pa je bil v središču pozornosti novi zakon o verski svobodi, zaradi katerega bi bila srbska pravoslavna cerkev lahko ob številne objekte. Njeno vodstvo z nedavno umrlim metropolitom Amfilohijem na čelu se je zato predvolilno angažiralo ter imelo ključno vlogo pri prepričevanju Srbov, naj se udeležijo volitev, in pri organizaciji politične opozicije.
Zdenka Popović iz koalicije Mir je naša nacija pa je v nastopu v parlamentu dejala, da »Črnogorci šele zdaj prvič izbiramo svobodno in demokratično vlado«. Njen strankarski kolega Vladimir Martinović ji je pritrdil in dodal, da vlado čaka veliko dela, saj »so institucije sistema privatizirane, bile so pod dirigentsko palico enega človeka ali njemu bližnjih ljudi«, misleč na Đukanovića. ba
