V nedeljo bodo v Venezueli potekale redne parlamentarne volitve. Sklical in zrežiral jih je predsednik Nicolas Maduro skupaj z veljaki njegove politične stranke, zato jih glavne opozicijske stranke z voditeljem Juanom Guaidojem na čelu bojkotirajo. EU in ZDA ter več mednarodnih organizacij pravijo, da teh volitev ne bodo priznale.
Skoraj dve leti po samorazglasitvi predsednika parlamenta Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele se politična situacija v državi ni bistveno spremenila. Maduro in njegova Združena socialistična stranka Venezuele (PSUV) ostajata na oblasti in imata vso podporo v oboroženih silah, kar pred nastopom Guaidoja januarja 2019 ni bilo tako očitno. Po vseh političnih peripetijah v tem času se je Maduro odločil sklicati redne volitve zakonodajnega telesa. Ker je na volitvah leta 2015 parlamentarno večino dobila opozicija, je Maduro kasneje podelil zakonodajne pristojnosti vrhovnemu sodišču in ustavodajni skupščini, ki jo je sam sestavil. A zdaj parlament potrebuje režim, da bi legitimiral njegovo oblast in odstranil Guaidoja.
Desna opozicija v bojkot, druge stranke ne
Kljub težkim ekonomskim, socialnim in političnim razmeram je vlada poskušala v volilni kampanji ustvariti vtis, da politično življenje poteka normalno in da spoštuje demokratična načela pravne države, dokaz za to pa naj bi bil sklic rednih parlamentarnih volitev. V torkovi izjavi je Maduro celo napovedal: »Če na teh volitvah ponovno zmaga opozicija, bom zapustil predsedstvo.« Problem pa je, da so se glavne opozicijske stranke odrekle sodelovanju na volitvah.
Veljaki Madurove stranke PSUV so, preden je ta določil datum glasovanja, pripravili premišljen načrt za volilni postopek: vrhovno sodišče je imenovalo novo sestavo državne volilne komisije, ta je zatem samovoljno zarisala nove volilne okraje, povečala število poslancev s sedanjih 167 na 277, določila, da 40 poslancev izvolijo občinske skupščine (te nadzira PSUV) ter da bodo vsi trije poslanci staroselskih skupnosti izbrani na posebni skupščini, javno in z dvigom rok. Vrhovno sodišče je poseglo tudi v sedem opozicijskih strank z odvzemom mandata njihovim predstavnikom ter jim vsililo novo vodstvo.
Zaradi vsega tega so se desnosredinske in desne stranke, združene v tako imenovano Omizje za demokratično enotnost (MUD) pod vodstvom Guaidoja, odločile za bojkot volitev, ker gre po njihovem mnenju za volilno prevaro. V tem političnem zavezništvu je 27 strank, v ospredju so Demokratična akcija, Najprej pravičnost, Novi časi in Ljudska volja.
Drugi del opozicije, ki ga predstavljajo ideološko raznorodne politične stranke (od komunistov in chavističnih disidentov do liberalcev in zelenih), ki niso naklonjene niti Madurovi politiki niti Guaidojevi desni opciji, pa se je kljub vsemu odločil sodelovati na volitvah. Tako se bo za 277 parlamentarnih sedežev potegovalo kar 14.400 kandidatov iz 107 političnih strank, vključno s stranko PSUV, ki nastopa v večstrankarski koaliciji. Med kandidati PSUV sta tudi Madurova soproga in sin.
»Kdor ne voli, naj ne je«
Venezuelsko volilno telo šteje 20,7 milijonov prebivalcev, a jih je v zadnjih nekaj letih zapustilo državo kar pet milijonov. Ob tem pa ni znano, koliko od njih ima pravico ali sploh možnost glasovanja iz tujine. Javnomnenjske raziskave kažejo na nizko volilno udeležbo, od 30 do 40 odstotkov. Ljudje so naveličani in obupani, ko se morajo iz dneva v dan boriti za preživetje s pičlimi dohodki ob nedelujočem sistemu družbenih storitev in splošnem pomanjkanju ter visoki inflaciji, ki letos znaša 1799 odstotkov. Ne verjamejo niti režimu niti opoziciji, ki izgublja zmožnost mobilizacije prebivalstva. Kljub napovedani nizki volilni udeležbi pa lokalni analitiki ocenjujejo, da to ne more preprečiti zmage vladajoče garniture. Njeni prvaki so v zadnjih tednih volilce pozivali k udeležbi celo z grožnjami. Drugi človek režima Diosdado Cabello je minuli torek izjavil: »Kdor ne voli, naj ne je.« To pomeni, da ne bo prejel paketov hrane, ki jih vlada mesečno razdeljuje med najrevnejše.