Ena možnost je, da bi cepljenje potekalo prek slovenskih bolnišnic, ki pa so med epidemijo že tako izrazito obremenjene. Po drugem scenariju, o katerem razmišljajo v zdravstvenem resorju, bi tako vzpostavili tudi dodatne cepilne centre. Ena od rešitev, ki so v igri, so še mobilne ekipe. Z njimi bi lahko zaščito prti novemu koronavirusu zagotovili za stanovalce domov starejših občanov in druge ranljive prebivalce, za katere bi bil prevoz na mesta cepljenja posebej težaven. Osnutek strategije cepljenja proti novemu koronavirusu naj bi vlada predvidoma obravnavala danes.
Poleg cepiva Pfizerja in BioNTecha, ki ga je ta teden že odobrila Velika Britanija, bi lahko na trg dokaj hitro prišli še cepivi Moderne in AstraZenece v sodelovanju z Univerzo v Oxfordu. V nasprotju cepivom Pfizerja in BioNTecha, pri katerem so države zaradi zahteve po shranjevanju pri okoli -70 stopinjah Celzija pred številnimi dilemami o prevozu in razdeljevanju, ti dve cepivi ne zahtevata tako ekstremno nizkih temperatur. Tudi slovenska stroka pa po naših informacijah razmišlja o možnosti, da bi različne (starostne) skupine prebivalcev prejele različna cepiva. Pozorni so na primer na indice, da bi bila lahko nekatera cepiva učinkovitejša pri preprečevanju širjenja okužb, druga pa pri zmanjševanju možnosti za hude zaplete covida-19.
Slovenija se je priključila skupnemu evropskemu naročanju protikoronskih cepiv in lahko računa na sorazmeren del, ki bo odražal število prebivalcev. Članice EU za zdaj čakajo na odločitev Evropske agencije za zdravila (EMA) o cepivu Pfizerja, ki je po dosedanjih podatkih 95-odstotno učinkovito. EMA je po britanskem » soliranju« sicer izpostavljala, da so daljši postopki odločanja o odobritvi cepiva primernejši, saj slonijo na obširnejših dokazih in dodatnih preverjanjih.
