Poleg uveljavljanja olajšave za vzdrževane družinske člane – večinoma jo že dobro poznamo in uveljavljamo za otroke – si lahko dohodninsko osnovo znižamo tudi z individualnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem. Z njim v času zaposlitve varčujemo za dodatno pokojnino, ki jo bomo začeli prejemati, ko se upokojimo, oziroma lahko dobimo individualna vplačila izplačana tudi kadar koli prej v obliki enkratnega izplačila. S tem varčevanjem si lahko tako poleg dodatne pokojnine zagotovimo tudi tako imenovani sklad za nujne čase, s katerim si lahko pomagamo ob nastopu nepredvidljivih situacij, kot so na primer izguba zaposlitve, bolezni in podobno. Prav tako se prihranki v primeru smrti dedujejo, tako da tudi v tem primeru poskrbimo za socialno varnost svojih bližnjih.
Pri dohodnini lahko dobimo nazaj do 50 odstotkov vplačil
Država spodbuja varčevanje za dodatno pokojnino s posebno davčno olajšavo in v Sloveniji se vsa vplačila za individualno dodatno pokojninsko zavarovanje med letom upoštevajo pri znižanju dohodninske osnove. V praksi to pomeni, da dobimo del vplačil nazaj ob poračunu dohodnine oziroma se nam zniža doplačilo (velja v primeru, če davčne olajšave ne izkoristimo že prek kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja).
Nekdo v najvišjem 50-odstotnem dohodninskem razredu bo dobil nazaj polovico vplačila, saj je vračilo odvisno od našega dohodninskega razreda in znaša od 16 do 50 odstotkov – v višjem dohodninskem razredu kot smo, višje je vračilo. Zaposleni v najvišjem 50-odstotnem dohodninskem razredu, ki vplača 2800 evrov na leto, dobi nazaj ob poračunu dohodnine kar 1400 evrov oziroma se mu za toliko zniža doplačilo. Tovrstne olajšave ne omogoča nobena druga oblika varčevanja in tako lahko z leti le pri dohodnini prihranimo več tisoč evrov, hkrati pa si naberemo lepe prihranke.
Najvišja olajšava, ki se upošteva pri znižanju dohodninske osnove, je 5,84 odstotka letne bruto plače zaposlenega in ne več kot 2819 evrov na leto, seveda pa lahko zaposleni vplača tudi več, le pri znižanju dohodnine se ne upošteva. Poleg mesečnih vplačil se lahko premija vplača tudi letno, na primer konec leta. Tako si lahko enostavno z enkratnim vplačilom letne premije decembra znižamo dohodninsko osnovo za celo leto. Če bi vračunali davčno olajšavo v donos, je pokojninsko varčevanje zelo donosno, saj lahko predhodni primer zaposlenega, ki vplača 2800 evrov in dobi naslednje leto nazaj polovico vplačila (1400 evrov), pogledamo tudi drugače. Vplačilo ga bo namreč po poračunu dohodnine »stalo« le 1400 evrov, na to pa bo dobil še 1400 evrov davčne olajšave in tako podvojil svoje vplačilo. Tovrstnega donosa nam v tako kratkem času ne omogoča nobena podobno varna naložba.
Premijo lahko doplačajo tudi zaposleni, ki so vključeni v kolektivne načrte
Davčno olajšavo znižanja dohodnine lahko izkoristijo tudi tisti zaposleni, ki jim podjetja že financirajo pokojninske načrte, vendar ne v maksimalni višini davčne olajšave, torej 5,84 odstotka njihove bruto plače. V tem primeru lahko sami doplačajo razliko med premijo podjetja in maksimalno višino davčne olajšave. Žiga Vižintin iz Pokojninske družbe A je pojasnil, da je v kolektivne pokojninske načrte prek podjetij vključena približno polovica vseh zaposlenih v Sloveniji in večini od njih podjetja ne financirajo premij v višini maksimalne davčne olajšave, kar pomeni, da si lahko zaposleni doplačajo premijo in na tak način sami izkoristijo davčno olajšavo. »Na primer zaposleni, ki mu podjetje financira mesečno premijo v vrednosti tri odstotke njegove bruto plače, si lahko doplača še 2,84 odstotka svoje bruto plače in izkoristi davčno olajšavo. Tudi v tem primeru lahko zaposleni decembra izvede doplačilo v enkratnem znesku za celo leto nazaj in tako vse uredi z enim nakazilom, pri nas pa lahko tudi v teh časih vse uredi na daljavo in sklene varčevanje prek spleta le z nekaj kliki hitro in varno,« dodaja Vižintin.
Evropa se še vedno stara
Staranje prebivalstva se ne zgodi čez noč, ampak je dolgoročen trend, ki se je začel v Evropski uniji (EU) že pred desetletji in na katerega so strokovnjaki opozarjali že dolgo. Starostna piramida EU v prihodnje ne bo več podobna piramidi, ampak bolj kocki, saj se bo populacija starejših na vrhu povečala in izenačila s populacijo mladih in srednje starosti. Vse projekcije glede prihodnosti so enake. Prebivalstvo EU se bo še naprej staralo, saj se bo največja generacija »babyboomerjev« selila iz srednjih v starejša leta, hkrati pa zaradi nizke rodnosti v zadnjih letih ne bo toliko mladih.
Po dolgoročnih projekcijah naj bi se prebivalstvo povečalo in okoli leta 2040 doseglo vrh pri 525 milijonih prebivalcev, nato pa naj bi se postopno zmanjševalo in leta 2100 doseglo 492,9 milijona prebivalcev. Medtem ko je bilo še lani v EU približno 101 milijon starejših oseb (starih 65 let ali več), kar je približno 20 odstotkov celotne populacije, bo delež starejših do leta 2050 zrasel na 28,5 odstotka oziroma 150 milijonov. To bo močno vplivalo na številne družbene podsisteme, še zlasti na pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Zato je evropska komisija pred velikima izzivoma – kako na eni strani zagotoviti vzdržnost javnih pokojninskih blagajn in kako na drugi strani ohraniti primernost višine pokojnin, da bodo upokojencem omogočale dostojno življenje in tako preprečile revščino v starosti.
Kot odgovor na vedno večje pritiske na javne pokojnine se je razvil drugi pokojninski steber, ki ga predstavljajo zasebni pokojninski skladi, v katerih posamezniki varčujejo v času zaposlitve samostojno oziroma ob pomoči podjetja. Ko se upokojijo, začnejo poleg javne prejemati še dodatno pokojnino, ki jim zagotavlja dostojne prihodke za kakovostno življenje. V Slovenji obstaja drugi pokojninski steber od leta 2001 in danes je vanj vključenih že več kot polovica vseh zaposlenih. tv
