V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so danes znova opozorili, da so sindikati tudi pri sedmem protikoronskem zakonu (PKP7) izključeni iz priprave nabora ukrepov. Zato bodo, kot napovedujejo, začeli s pripravami na vse oblike sindikalnega boja, vključno s splošno stavko. Zaradi »neenakopravnega obravnavanja socialnih partnerjev ter namerne kršitve pravil o delovanju Ekonomsko socialnega sveta (ESS)«, nameravajo obvestiti tudi Evropsko komisijo. Ob tem so ministrstvo za delo pozvali, da se nemudoma opredeli do predlogov delodajalcev za zamrznitve minimalne plače in stopi v bran zaposlenim.
»Vsi dosedanji protikoronski zakoni so na prvo mesto postavljali gospodarstvo. Čas bi bil, da se na prvo mesto postavi delavke in delavce in da se ne predlaga ukrepov, ki pomenijo poslabšanje njihovega ekonomskega in socialnega položaja, ustvarjajo neenakost ali celo posegajo v sistemsko zakonodajo,« je v javnem pismu zapisala predsednica ZSSS Lidija Jerkič.
Sindikati še posebej kritični do ministra za delo
V ZSSS so še zlasti kritični do ministrstva za delo. Čeprav bi morala biti po njihovi oceni primarna dejavnost ministrstva zaščita pravic delavcev, skrb za njihov ekonomski in socialni položaj ter skrb za socialni dialog, pa jih je, kot pravijo, prav to ministrstvo izključilo ne samo iz procesa oblikovanja in sprejemanja protikoronskih zakonov kakor tudi iz socialnega dialoga. Spomnili so, da je minister za delo Janez Cigler Kralj na kar dveh sejah ESS izrecno nasprotoval predlogu sindikatov za ustanovitev pogajalske skupine socialnih partnerjev za pripravo sedmega protikoronskega zakona. Pravila o delovanju ESS, zadnji sklepi o njihovem spoštovanju in uveljavljeni standardi socialnega dialoga so po prepričanju ZSSS očitno zgolj »mrtva točka na papirju«.
V ZSSS se zavedajo, da je epidemija covida-19 zelo prizadela gospodarstvo, a opozarjajo, da je hudo prizadela tudi delavce in njihove družine. »Njihovega glasu na ministrstvu za delo nočejo slišati, drugače si izključevanja sindikatov ni mogoče predstavljati,« je poudarila Jerkičeva. Ministru očitajo tudi, da se ni postavil v bran delavcev pri nameri o zamrznitvi minimalne plače oziroma da se ministrstvo o tem sploh ni izreklo.
Medtem ko bi se morala minimalna plača v skladu z leta 2018 sprejetim zakonom prihodnje leto dvigniti za 20 odstotkov nad minimalne življenjske stroške, pa vlada glede na osnutek sedmega protikoronskega zakona tehta med dvema možnostima zamrznitve minimalne plače. Prva možnost predvideva zamrznitev minimalne plače vse do konca prihodnjega leta, nato pa dvig z letom 2022, druga pa zamrznitev do konca marca prihodnje leto, nato zvišanje s 1. aprilom, pri čemer bi jo do konca septembra v višini razlike med obstoječo minimalno in zvišano plačo subvencionirala država.
Cigler Kralj zavrača očitke
Na ministrstvu za delo niso odgovorili na vprašanje Dnevnika za kakšno rešitev se zavzemajo glede minimalne plače. Povedali so le, da so seznanjeni tako z željami delodajalcev po zamrznitvi zneska minimalne plače kot željami sindikatov po novem izračunu višine minimalnih življenjskih stroškov. Zaradi različnih stališč bi bilo treba po njihovem mnenju opraviti razpravo socialnih partnerjev na ESS.
Glede očitkov o pomanjkanju socialnega dialoga so na ministrstvu dejali, da so bili številni ukrepi, ki so jih do sedaj sprejeli, usklajeni s socialnimi partnerji, in zagotovili, da si bodo tudi tokrat prizadevali za čim več socialnega dialoga. Minister Cigler Kralj je ob tem poudaril, da na intenzivnosti dialoga kažejo podatki o številu sej ESS v času aktualne vlade v primerjavi z vlado Marjana Šarca. Medtem ko je bilo v 18 mesecih mandata Šarčeve vlade sklicanih 18 sej, so imeli v dobrih osmih mesecih dela Janševe vlade na ESS teh že deset.
Delodajalci vztrajajo pri zamrznitvi minimalne plače
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so povedali, da bodo problematiko minimalne plače na ESS obravnavali 11. decembra. Kot so dejali po današnji seji upravnega odbora, pa je skupno stališče delodajalskih organizacij jasno – uveljavitev zakona o minimalni plači naj se zamrzne vsaj za leto dni.
»Če primerjamo slovensko minimalno plačo z drugimi državami EU lahko ugotovimo, da je bila v letu 2020 bruto minimalna plača v Sloveniji, prilagojena za kupno moč, v povprečju za 170 evrov višja od povprečja EU in za 300 evrov višja kot v višegrajski skupini,« je opozoril glavni ekonomist pri GZS Bojan Ivanc, in dodal, da se je minimalna plača že v začetku lanskega leta pri posameznih zaposlenih zvišala tudi do 20 odstotkov.
Po oceni GZS visoki dvigi minimalne plače vplivajo tudi na zvišanje stopnje brezposelnosti. Največjim negativnim učinkom višje minimalne plače naj bi bile podvržene predelovalne dejavnosti, zlasti tiste, ki so izpostavljene večji mednarodni konkurenci in ki imajo visoke stroške dela v dodani vrednosti, med drugim lesna, tekstilna ter kovinska industrija. Tekstilna industrija je po navedbah GZS zaradi dviga minimalne plače letos izgubila kar 13 odstotkov delovnih mest, lesna pa 6,7 odstotka.
