Priznanje ambasador znanosti RS je prejel Boštjan Kobe, profesor za področje strukturne biologije na Univerzi v Queenslandu v Avstraliji in član Avstralske akademije znanosti. Zoisovo nagrado za življenjsko delo sta prejela Radovan Stanislav Pejovnik in Tamara Lah Turnšek, ki sta z izvirnimi odkritji in osebno angažiranostjo zaznamovala slovensko znanost. Za vrhunske dosežke na področju raziskav elektrokaloričnih keramičnih materialov je bila nagrajena Barbara Malič, za vrhunske znanstvene dosežke na področju biokemije in molekularne biologije Gregor Anderluh, za vrhunske dosežke pri raziskavah kozmičnih delcev ekstremnih energij Andrej Filipčič, Samo Stanič in Marko Zavrtanik, za vrhunske dosežke pri raziskovanju slovenske jezikovne preteklosti in sedanjosti ter inovativne predstavitve znanstvenih dosežkov različnim uporabnikom Kozma Ahačič, za pomembne dosežke za razvoj dendrokronologije in znanosti o lesu Katarina Čufar, za pomembne dosežke pri raziskovanju biodiverzitete sesalcev Boris Kryštufek, za dosežke pri razvoju metodologije medicinske statistike Lara Lusa, za dosežke na področju fizike mehke snovi Samo Kralj, za prispevek svetovni znanosti na področju razumevanja ravnanja z znanjem in inovativnostjo pa Miha Škerlavaj.
Puhovo nagrado za življenjsko delo je prejel prof. dr. Janez Trontelj, starosta slovenske mikroelektronike. Za vrhunske dosežke za razvoj inovativnih elektronskih sistemov je Puhovo nagrado dobil Janko Petrovčič, Puhovo priznanje za inovativno tehnologijo povečanja izkoristka primarnega goriva za potrebe visokotemperaturnega ogrevanja pa je dobil Darko Goričanec.
