Takšna rešitev bi pomenila bistveno manj finančnih in izvedbenih zapletov, kot smo jim bili priča pri zadnjem velikem infrastrukturnem projektu gradnje avtocestnega križa. Država naj dela tisto, kar zna (financiranje projekta), zasebna specializirana podjetja pa tisto, česar država ne dela dobro (izvedba in nadzor nad stroški projekta).
Kako znajo država in njeni finančniki z denarjem, kažejo bančne luknje, ki smo jih morali sanirati davkoplačevalci. Vrednost teh lukenj je primerljiva z vrednostjo zgrajenih avtocest. Po avtocestah, ki prinašajo lepe denarce, se vozimo, od bančnih sanacij imamo pa…
AC-sistem je največji (na žalost edini) uspešno zaključen infrastrukturni projekt v državi Sloveniji. Vse domače in tuje strokovne primerjave in analize kažejo, da je bil ta projekt realiziran izjemno hitro, učinkovito, poceni in kvalitetno. Glede na moje poznavanje današnjih tržnih cen si upam trditi, da Slovenija ne bo nikoli več tako poceni gradila, kot je bilo pri avtocestah. Projekt zgraditve AC se sam financira. Zelo dobri prihodki iz cestnin pokrivajo tako vračanje posojil kot upravljanje in vzdrževanje, pa še verjetno kaj ostane za novogradnje.
Inženirji, ekonomisti, pravniki, gradbeniki in še veliko drugih strok so ustvarili sistem, ki današnjim upravljalcem omogoča nemoteno dobičkonosno poslovanje. Grehe finančnikov na preostalih področjih pa plačujemo davkoplačevalci.
Gradbeništvo niso samo tajkuni, disketne afere in aneksi, ampak še veliko drugega, kar se je manifestiralo s trdim, odgovornim, napornim, dobro organiziranim in zelo strokovnim ter dolgotrajnim delom različnih strok. Izvedba tako obsežnega in zahtevnega programa je zahtevala veliko takšnih in drugačnih žrtev (tudi smrtnih) med tisočimi entuziastov, ki so izgorevali za to, da se danes udobno in varno vozimo po vsej Sloveniji in da cestnina omogoča nemoteno poslovanje Darsa. Na drugi strani pa se nekateri, ki niso bili zraven, stalno škandalizirajo, kako neuspešen in preplačan je bil ta program.
Veliko neresnic o tem našem največjem projektu je bilo napisanih in povedanih, predvsem v rumenih medijih. Na žalost pa te neresnice širijo tudi tisti, ki so bili na najbolj odgovornih mestih v državi in bi morali to problematiko bolj poznati. Ne nazadnje je bil, po mojem vedenju, avtor kolumne tudi zadolžen za reševanje gradbeništva v Pahorjevi vladi. Njegovo neuspešno delo še danes čutita slovensko gradbeništvo in gospodarstvo.
Metod Di Batista, Ljubljana