Če bi bile razmere običajne, bi do 220. obletnice rojstva pesnika dr. Franceta Prešerna 3. decembra, ko po vsej državi praznujemo Ta veseli dan kulture, še posebej v Kranju nestrpno odštevali. Osrednji dogodek v gorenjski prestolnici bi bil zagotovo odprtje prenovljene stalne razstave v Prešernovi hiši v starem mestnem jedru. Žal pa epidemiološke razmere in z njimi omejitve zahtevajo drugačno praznovanje. »Prenovljeno razstavo bomo simbolno odprli s kratkim filmčkom, ki ga bomo premierno predvajali jutri, 3. decembra, ob 18. uri na naši spletni strani in na našem facebook profilu,« pravi Jelena Justin, vodja programa v Gorenjskem muzeju v Kranju.
Zaljubljenosti so mu bile navdih
»Gre za pomemben dogodek. Stalne razstave se prenavljajo običajno na deset, petnajst let, te pa nismo spreminjali že celih 19 let. Vendar pa se nam je 220. obletnica rojstva dr. Franceta Prešerna zazdela pravšnja priložnost, da to vendarle storimo,« pravi kustos razstave Gašper Peternel iz Gorenjskega muzeja. »Smo kar na tesnem s časom,« nam je pojasnil v zadnjih dneh priprav, zaupal pa nam je tudi nekaj posebnosti razstave. »Prenovljena razstava bo poudarila bistvena poglavja o Prešernu, zanimivo si bo ogledati in doživeti, kako se na primer pesnik dotakne obdobja romantike,« opisuje kustos.
Obiskovalci, ki bodo razstavo lahko obiskali po sprostitvi omejitev, se bodo po Peternelovih besedah lahko poglobili tudi v pesnikove zaljubljenosti. »Te so mu bile vedno navdih,« opozarja kustos. »V novi luči predstavimo tudi Prešernovo družbeno-literarno delo ter njegova najpomembnejša prijateljstva. Skratka, na novo predstavljamo pesnikova hrepenenja vseh vrst. Nova stalna razstava pa je zasnovana tako, da obiskovalca vabi, naj odgovore na vsa vprašanja, ki se mu zastavljajo, išče v Prešernovih pesmih,« svetuje Peternel.
Pesnik v Kranj prišel s sestro in prijateljem
»Ko je Prešeren 5. septembra 1846 prispel v Kranj, je za potrebe bivanja najel celotno prvo nadstropje Mayerjeve hiše. S sabo je pripeljal sestro Katro in pisarja Andreja Rudolfa, nezakonskega sina prijatelja Andreja Smoleta. V delu hiše, obrnjenem proti mestnemu trgu, si je uredil stanovanje, na drugi strani hiše pa pisarno za opravljanje odvetniškega poklica,« opisuje Peternel.
»Prešernova spalnica in pisarna bosta tudi na novi razstavi poudarjena prostora, saj v teh sobah predstavljamo originalno pesnikovo pohištvo in ambient. Ko se po stopnicah dvigamo v razstavne prostore, nas nagovori pesnikov portret,« pravi kustos in opozarja, da v resnici podoba Prešerna ni znana, saj se za časa življenja ni hotel upodobiti. »Najrazličnejše interpretacije umetnikov mu skozi podobo pripisujejo precej različne identitete,« dodaja.
»Do njegove spalnice se prebijemo skozi Katrino sobo, kjer je pesnik z izbranimi predmeti predstavljen kot ključni umetnik slovenske romantike. Prostor pred Prešernovo pisarno, kjer sta se po besedah sestre Katre pisarja Andrej Rudolf in Primož Soklič ob pesnikovi odsotnosti preveč posvečala zabavnemu kartanju, je po novem posvečen Prešernovim nagrajencem,« opisuje Peternel. Prikazan pa je tudi izjemen vpliv Prešernovega kulta na najrazličnejša področja družbenega in ustvarjalnega življenja vse do danes.