Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Sloveniji za letos v najnovejšem poročilu napoveduje 7,5-odstotni padec BDP, za prihodnje leto pa 3,4-odstotno rast. Pričakovani padec v tem letu je za 0,3 odstotne točke blažji kot v junijski napovedi, pričakovana rast v letu 2021 pa je za 1,1 odstotne točke slabša. OECD je junija Sloveniji napovedal 7,8-odstotni padec gospodarske dejavnosti, v prihodnjem letu pa je poleti pričakoval 4,5-odstotno okrevanje. Organizacija s sedežem v Parizu je postregla tudi z napovedjo za leto 2022, ko pričakuje 3,5-odstotno krepitev slovenskega gospodarstva.
Napoved OECD za letos je nekoliko slabša od zadnjih napovedi slovenskih ustanov, kot sta Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) in Banka Slovenije ter tudi slabša od jesenskih pričakovanj Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada (glej tabelo!).
Še naprej bodo potrebni ciljani ukrepi
OECD ugotavlja, da so se okužbe z novim koronavirusom začele vnovič hitreje širiti s septembrom, slovenska vlada pa je postopno odgovorila z novimi strožjimi omejitvami in novembra tudi z vnovičnim delnim zaprtjem javnega življenja.
Strokovnjaki organizacije ocenjujejo, da podatki za tretje četrtletje kažejo na odpornost in dober finančen položaj velikega dela slovenskega gospodarstva, tako podjetij kot gospodinjstev, katerih razpoložljivi dohodek se je znižal le malo. A zadnje omejitve so znova prizadele dele gospodarstva, še posebej v storitvenem sektorju, zato se je gospodarska dejavnost vnovič upočasnila, predvideno nadaljevanje občasnih večjih izbruhov okužb pa naj bi zaviralo tudi okrevanje v prihodnjem letu.
OECD napoveduje, da bodo učinki pandemije covida-19 na gospodarsko dejavnost negativno vplivali še vsaj do sredine leta 2021. Po prepričanju analitikov organizacije bodo zato tudi še naprej potrebni ciljani ukrepi za blaženje posledic širjenja okužb z novim koronavirusom in preprečitev dolgoročnih posledic za gospodarstvo.
Povečana državna poraba bo po ocenah OECD morala podpirati okrevanje vse do konca leta 2021, sčasoma pa naj bi se ob dostopnosti cepiva in predvideni normalizaciji razmer krepilo tudi zaupanje v gospodarstvu. K temu naj bi pripomogel tudi začetek izvajanja načrta za okrevanje EU po koronski krizi.
OECD meni, da bodo določeni sektorji gospodarstva, ki jih je kriza najbolj prizadela, državno podporo potrebovali daljše obdobje, poleg obstoječih ukrepov za blaženje posledic krize na trgu dela pa strokovnjaki organizacije pozivajo tudi k okrepitvi ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Vnovič izpostavljajo tudi potrebo po izboljšanju upravljanja z državnim premoženjem in ukrepom za zmanjšanje pritiska staranja prebivalstva na javne finance.
Glede okrevanja v letu 2021 je po navedbah OECD še vedno precej negotovosti, vse pa je odvisno od razvoja zdravstvene krize in tudi dogajanja v mednarodnem okolju, predvsem v EU, ter hitre dostopnosti cepiva proti covidu-19 in učinkovite kampanje cepljenja.
Svet na predkoronsko raven do konca leta 2021
OECD ocenjuje, da se bo svetovno gospodarstvo letos skrčilo za 4,2 odstotka, kar je nekoliko manj od junijske ocene o šestodstotnem upadu. Globalno gospodarstvo naj bi nato v prihodnjem letu zraslo prav tako za 4,2 odstotka, v letu 2022 pa za 3,7 odstotka.
Organizacija članicam svetuje nadaljnje stimulacijske ukrepe. »Brez velike podpore politike bi bile gospodarske in socialne razmere še hujše,« je v poročilu zapisala glavna ekonomistka v OECD Laurence Boone, in ocenila, da se bo ta pomoč v prihodnjih mesecih obrestovala. »Gospodarska oživitev bo močna in hitra, ko se bodo dejavnosti znova lahko odprle,« je poudarila.
Edino gospodarstvo, kateremu se letos (BDP ne bo skrčil, bo po napovedih OECD Kitajska. Kitajska gospodarska rast naj bi letos znašala 1,8 odstotka, leta 2021 pa naj bi se povzpela na osemodstotno rast. ZDA bodo po napovedih letos zabeležile 3,7-odstotno krčenje BDP, prihodnje leto pa rast v višini 3,2 odstotka.
Močnejše krčenje BDP naj bi letos imelo območje z evrom, saj naj bi BDP upadel za 7,5 odstotka, prihodnje leto naj bi sledilo okrevanje s 3,6-odstotno rastjo. Največje gospodarstvo v območju evra, Nemčija, naj bi letos zabeležilo 5,5-odstoten padec aktivnosti, prihodnje leto pa rast v višini 2,8 odstotka.