Po prvih telefonskih pogovorih med novoizvoljenim ameriškim predsednikom Joejem Bidnom in vodstvom Evropske unije dobiva resetiranje čezatlantskih odnosov uvodne obrise. Evropska unija želi obnoviti zavezništvo z Združenimi državami, iz Bruslja so Bidnu že ponudili roko za dialog. Predsednik evropskega sveta Charles Michel bi že prihodnje leto organiziral kar dva vrha EU-ZDA z novim ameriškim vodstvom. Po prvem virtualnem vrhu, ki bi se odvil kmalu po Bidnovi januarski inavguraciji, bi sledilo še osebno srečanje ameriškega predsednika in evropskih voditeljev. Oba vrha bi po načrtih Michela izvedli že v prvi polovici prihodnjega leta, torej še pod portugalskim predsedovanjem Svetu EU. Tak scenarij bi pomenil, da bi ostale neuresničene slovenske želje za izvedbo vrha EU-ZDA pod njenim predsedovanjem v drugi polovici leta.

Čim hitreje do novih odnosov

Po ocenah našega diplomatskega vira, ki je želel ostati neimenovan, si tudi Biden želi obnovitve zavezništva z Evropo, kar je dober znak za staro celino. Vrh EU-ZDA pod portugalskim predsedovanjem je logičen, saj želi novoizvoljeni predsednik čim prej sanirati odnose z EU. »To je dober znak za Evropo in slab za vse populistične voditelje, ki so se naslanjali na Trumpa,« je dejal naš vir, ki sicer ni videl možnosti, da bi se želeni vrh EU-ZDA izvedel prav med slovenskim predsedovanjem Svetu EU.

Naš drugi sogovornik, nekdanji zunanji minister Ivo Vajgl, ocenjuje, da je hitro povabilo Michela, ki ga opisuje kot izkušenega politika, razumljivo. »Ponujati takšno vrhunsko srečanje pod predsedovanjem Svetu Evropske unije s strani premierja, čigar igre s čestitkami v Washingtonu niso razumljene kot šala, bi bilo s stališča nove ameriške administracije deplasirano,« meni Vajgl. Tudi sam v ameriško-evropskih odnosih pričakuje zasuk zaradi Kitajske, saj bo to glavna svetovna sila, s katero se bodo ZDA merile. »EU in ZDA pa so močnejše, če nastopajo skupaj in branijo strateško pozicioniranje,« dodaja.

V Evropski uniji si želijo tudi čim prej končati trgovinski spor z Washingtonom, ki se je začel z uvedbo ameriških carin na aluminij in jeklo. Tudi končanje dolgoletnega spora o nedovoljenih subvencijah evropskemu proizvajalcu letal Airbusu in ameriškemu Boeingu je visoko na prednostni lestvici zadev EU. Optimizem, da bo z novo administracijo lažje sodelovati, zdaj odražata dva dokumenta o možnih področjih strinjanja z Washingtonom, ki so ju pripravili v Bruslju. Eden je nastal izpod peresa Michela, drugi pa na sedežu Skupne evropske zunanje službe, ki jo vodi podpredsednik komisije Josep Borrell.

Številna področja zbliževanja

Predsednik evropskega sveta Michel si po letih močno poslabšanih odnosov med Washingtonom in Brusljem želi izboljšanja na številnih področjih. O njegovih izhodiščih na to temo so včeraj govorili na ravni veleposlanikov članic EU, prihodnji teden naj bi načrt potrdili evropski voditelji.

Poleg končanja trgovinskega spora vidi Michel priložnosti za izboljšanje odnosov v večjem sodelovanju pri spopadanju s pandemijo in v boju proti podnebnim spremembam, v krepitvi multilateralizma (tudi Svetovne trgovinske organizacije), demokracije, človekovih pravic in vladavine prava ter promociji miru. Tudi iskanje skupnega stališča do Kitajske je eno izmed področij, kjer bi Washington in Bruselj utegnila tesneje sodelovati, pa tudi pri boju proti terorizmu in zagotavljanju kibernetske varnosti. Ena od tem dialoga Bruslja in Washingtona pa bo tudi vnovični zagon prometa za vsa nenujna potovanja, ko bodo epidemiološke razmere to dopuščale.