Če boste Ajdo Schmidt, sicer samostojno oblikovalko, vprašali, kaj jo žene pri delu v Fundaciji Brumen, bo počasi rekla: »Hja, bojim se, da je to kar jeza. Oblikovanje kot stroka ima v Sloveniji vrsto težav. Predvsem se moramo o oblikovanju več in bolje pogovarjati, v pogovor pa nujno vključiti javnost. Vizualno komuniciranje namreč vsi konzumiramo in nanj reagiramo, četudi večina mogoče ne racionalizira posameznih oblikovalskih prijemov.«
»Ljudje so pogosto prepričani, da oblikovanje obvlada vsak, ali pa da preprosto ne igra bistvene vloge pri posredovanju informacij. Zato jih veliko nikoli ne pokliče profesionalnega oblikovalca, mnogi ga pokličejo prepozno, ali pa se prekomerno vmešavajo v oblikovalski proces. Ne ločijo med zmožnostjo branja oblikovalskega jezika in zmožnostjo grajenja oblikovalskega jezika,« razmišlja Ajda Schmidt.
»Ni mi všeč«
»Naredimo primerjavo s pismenostjo. Pismenost je eno glavnih meril razvitosti in funkcionalnosti neke države, ključen del izobrazbe in učnih načrtov po vsem svetu. Hkrati se v družbi, v kateri vedno bolj komuniciramo vizualno, sistemsko ne ukvarjamo z likovno pismenostjo. Če ne razumemo neke besede, rečemo: 'Ne razumem.' Če pa ne razumemo nekega oblikovanja, rečemo: 'Ni mi všeč,'« opaža Ajda Schmidt.
»Ko začnemo stvari ocenjevati na osnovi tega, kaj nam je všeč in kaj ne, brišemo mejo med osebnim in strokovnim mnenjem. Dogaja se nam deprofesionalizacija oblikovalskega poklica, kar je delno posledica večje dostopnosti tehnologij, a obenem tudi posledica dejstva, da si ta poklic v Sloveniji nikoli ni izboril integritete, legitimnosti, prepoznavnosti. Fundacija Brumen se želi temu aktivno zoperstaviti, s svojimi dogodki in publikacijami želi opozarjati na oblikovanje in izpostavljati dobre prakse.«
Razlika med osebnim in strokovnim mnenjem se ta hip na žalost briše že na državni ravni. »Zadnjih deset let je Urad Republike Slovenije za komuniciranje uporabljal celostno podobo, ki so jo izbrali na javnem razpisu pod nadzorom strokovne komisije. Pred nekaj meseci pa so se nenadoma odločili, da bodo to legitimno in legalno izbrano podobo, avtorsko delo, plačano z davkoplačevalskim denarjem, zamenjali na lastno pest. Za logotip so izbrali zgradbo Mladike na Prešernovi, ki so jo vstavili v nekakšen oval, da vse skupaj malo spominja na Belo hišo. Ta logotip na modrem panoju zdaj gledamo na vseh tiskovnih konferencah naše države. Da o tem, kar smo morali gledati na proslavi ob Dnevu državnosti ali na Dan reformacije, sploh ne govorim. Če rečemo, da je bilo likovno gradivo amatersko, smo zelo prijazni,« je ostra Ajda Schmidt.
Kaj sporoča država
»Tiskovine in spletna gradiva, ki jih uporabljajo organi države, so podoba države kot himna ali zastava. Večina izdelkov grafičnega oblikovanja seveda ne uživa tovrstne nedotakljivosti in brezčasnosti, a preudarna in pragmatična država bi morala z lastno celostno grafično podobo ravnati s podobno mero spoštovanja, saj na podoben način kot jezik definira narod, četudi zgolj na vizualni ravni. Če se država na svojih najvišjih funkcijah predstavlja z likovnimi gradivi, ki so površna, amaterska ali celo neokusna, je to zelo očiten alarm za to, kako se loteva sodelovanja in upoštevanja vseh strok, ne zgolj oblikovalske. Kakovostno oblikovanje mogoče ni osnovni nosilec, zagotovo pa je nepogrešljiv gradnik integritete države in njene prepoznavnosti,« pojasnjuje Ajda Schmidt.
Pri Fundaciji Brumen si želijo, da bi javnost postala pozornejša na tovrstne oblikovalske zdrse. »Oblikovanje ni zgolj estetika. Sploh ne gre za to, kaj je lepo in kaj ni, kaj nam je všeč ali ne. Oblikovalec je tolmač med vsebino, sporočevalcem in ciljem. V današnjem kompleksnem svetu, polnem informacij, nam dobro oblikovano sporočilo olajša veliko stvari,« poudarja Ajda Schmidt.
Da bi izpostavili učinke dobrega oblikovanja, Fundacija Brumen prireja bienale oblikovanja, na katerem mednarodna žirija izbere, nagradi in razstavi najboljše oblikovalske izdelke preteklih dveh let pri nas. »Nagrajujemo projekte: nagrado skupaj prevzamejo oblikovalci in naročniki. Ne gre za formalizem, ampak za odpiranje vrat. Oblikovalec ima lahko krasno idejo, a brez podpore naročnika ne more nič,« poudarja Ajda Schmidt, ki ob tem izpostavi še pomen izčrpnega kataloga.
»Slovenski oblikovalci na področju tiskanih publikacij nimamo rednega naslova za odpiranje tem in problemskih točk, za diskusije o terminologiji in drugih cehovskih problematikah ... Zato smo katalog bienala, ki je bil v osnovi pregled izbranih in nagrajenih del, razširili še z intervjuji, eseji, statistikami. Želimo si, da bi postal referenčna publikacija slovenskega oblikovanja, kakor si za Fundacijo Brumen želimo, da bi postala referenčna organizacija za vse, ki jih zanima oblikovanje. Vidite modri pano za Jelkom Kacinom in ne veste, kaj naj si mislite? Evo, pokličite nas!« se zasmeje Ajda Schmidt.
