Morda je krivo, da so domala vsi iz našega ožjega in širšega kroga znancev precej »avtomobilsko ozaveščeni«, v smislu, da poznajo skoraj vse štirikolesnike, le redko pa se zgodi, da ne bi poznali avtomobila, ki ga imamo na testu. »A, zdaj pa voziš 'tega in tega',« nam večkrat, ko se srečamo, namenijo kar namesto pozdrava. Le tu in tam, morda enkrat, dvakrat na leto pa nas po avtomobilu, s katerim se pripeljemo, povprašajo. »Kateri ford pa je to?« je bilo tako najpogostejše vprašanje (s katerim so sicer dali vedeti, da znamko avtomobila nedvomno poznajo), ki smo ga dobili pred časom, ko so bila druženja še dovoljena in smo imeli na testu forda. Katerega že? Da, priznamo, tudi sami imamo pri poimenovanju Fordovih dostavnih vozilih in njihovih potniških in drugih izvedenk težave. Za kar so »krivi« tudi ali predvsem pri Fordu, saj je kombinacij imen enostavno preveč. No, testni je bil tourneo custom.
Če omenjenim imenom dodajamo še različne izvedenke glede dolžine in drugih lastnosti, se v ponudbi izgubimo še hitreje, vseeno pa moramo omeniti, da je bil testni primerek podaljšana različica (L2), kar pomeni, da je v dolžino meril kar 5,34 metra in se bohotil na 3,3 metra medosne razdalje. Če ta podatka zaokrožimo še s širino 1,99 metra in višino 1,97, je jasno, da gre za zajeten štirikolesnik, kar se kakopak občuti za volanom. A le v fazi spoznavanja, ko se nanj navadimo, je vožnja prav prijetna, udobna, kolikor je pač v okviru omenjenih mer lahko. To pomeni, da je »guncanja« in tresenja ob cestnih nepravilnostih kar nekaj, tudi v ovinkih je nagibanja veliko, je pa tourneo custom pregleden in v kakšne težave z njim nismo zašli niti na ožjih mestnih ulicah. Ob tem se v vseh pogledih izkaže blagi hibridni pogonski sistem. Največje breme pri tem seveda odpade na dvolitrski dizelski motor s 136 kilovati (185 konji) moči, ki zlahka poskrbi, da skoraj poltretjo tono težkemu velikanu, tudi kadar je v njem več potnikov (sprejme največ osem ljudi), ne zmanjka moči. Na avtocestah tako precej zlahka »potegne« tudi pri višjih hitrostih, pri vsem skupaj pa je zelo pohvalno tudi, da se poraba vseskozi vrti okrog devetih litrov dizelskega goriva na 100 kilometrov vožnje.
Če so z imenom »težave«, jih tale ford drugače z identiteto nima, saj oblikovno dovolj izstopa in ima značilne oblikovne poteze (predvsem prednja maska), da takoj vemo, pod čigavo streho spada. Enako je v notranjosti, kjer spominja na nekatere druge hišne modele, kar med drugim pomeni, da je upravljanje nastavitev in infozabavnega sistema precej enostavno. Pohvaliti velja tudi kakovostne materiale voznikovega delovnega okolja ter zares ogromno koristnih in uporabnih odlagalnih mest. Udobni ločeni sedeži in obilica prostora ob tem pomenijo, da se bodo potniki v tem štirikolesniku dobro počutili, vstop jim bo olajšala posebna stopnica, prav tako pa je veliko prostora za prtljago (kar 1900 litrov že v osnovi). Ko smo omenili sedeže, dodajmo le, da teh ni ravno najlažje obračati in jim spreminjati položaja, je pa vseeno pohvalno, da je tourneo glede tega precej prilagodljiv.
Na ceno 43.650 evrov (na katero nudijo tudi 1500 evrov popusta) se lahko gleda z različnih zornih kotov. Za njo ob odlični motorizaciji kupec dobi »veliko« avtomobila, prinaša pa tudi višji paket opreme titanium X. A je ta vseeno daleč od popolnosti, saj mu manjka denimo samodejna klima in še kakšna reč, ki bi skorajda morala biti samoumevna.
