Oči založnikov ta oktober niso bile uprte v frankfurtsko sejmišče in v to, kdaj se bo sprostila miza pri naslednjem literarnem agentu, ampak v ekrane. Letošnji knjižni sejmi, med njimi tudi slovenski novembrski, namreč potekajo na spletu. A živa srečevanja bodo še vedno ključna, je na debati o prihodnosti sejmov poudaril profesor založništva Miha Kovač. »Poslovni sejmi, kot je frankfurtski, se bodo ohranili, morda jih bo obiskalo še več ljudi kot prej, a predstavitvene stojnice bodo najbrž manjše, ker se bo del ponudbe preselil na splet. Slovenski sejem pa ne bo nič manjši, upam le, da se bomo naučili, da lahko z digitalno nadgradnjo dosežemo še bistveno več ljudi,« je dodal.
Zaradi virtualne oblike lahko pride sejem letos v vsako slovensko vas, meni tudi predsednik UO sejma Zdravko Kafol. »Pogovor s Tadejem Golobom je spremljalo več kot 3000 ljudi, kar se v dvorani Cankarjevega doma ne bi moglo zgoditi.« Ne bodo pa zaradi prenosa na splet na naš sejem nujno bolj aktivno prihajali tuji literarni agentje, meni direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida. JAK jih je začela na sejem sistematično vabiti leta 2015, »a še bolj ključno je bilo, da so se internacionalno angažirali mnogi slovenski založniki. V času korone so mnogi tuji založniki obnovili že vzpostavljene stike, čisto novih poslov prek zooma pa v negotovih časih praviloma ne tvegajo.«
Čas in denar
»Za sejem so ključni dogodki, spletno trgovino imajo založbe same. Obstoječo spletno stran sejma si želimo izboljšati, a sejem bo v prihodnosti ostal v Cankarjevem domu, le najpomembnejše dogodke bomo prenašali tudi prek spleta,« je na hibridno prihodnost nakazal Kovač.
Tina Popovič iz Unescovega mesta literature, kjer so spomladi uspešno organizirali alternativna Sejem s kavča in Sejem na zraku, je spomnila, da že obstajajo mednarodne sejemske platforme z različnih področij, ne le literarnega. A je Kovač opozoril, da mednarodnih sejmov platforme, kot bi jo potrebovali mi – za bolj učinkovito spletno kupovanje in boljšo organizacijo spletnih dogodkov –, ne zanimajo, saj so bolj usmerjeni v prodajo avtorskih pravic.
Manj knjižnih novosti
Kako pa so se z novimi okoliščinami v prvi polovici letošnjega sejma spopadali slovenski založniki? Z Mladinske knjige, kjer so za sejemske knjige pripravili 10-odstotni popust, poročajo, da se vpliv sejma nedvomno pozna. Celovita ocena bo možna po zaključku, saj je tudi v času fizičnega sejma veljalo, da se prodaja konec tedna dvigne. V Gogi ocenjujejo, da bodo dosegli 40 odstotkov lanske prodaje, kar ni malo, direktor Mitja Ličen pa to pripisuje tudi prenovljeni spletni strani založbe in predprodajni akciji nove kriminalke Tadeja Goloba.
Aljoša Harlamov, urednik Cankarjeve založbe, poudarja, da je v trenutnih razmerah težko povsem ločiti med e-sejmom in običajno prodajo prek spleta, a pričakuje približno 30 odstotkov lanske. »Fizičnega knjižnega sejma in odprtih knjigarn e-sejem in e-knjigarne ne morejo povsem nadomestiti, saj je knjiga na sejmu in v knjigarni pogosteje predmet spontanega nakupa kot po spletu. Da spletna stran knjižnega sejma ni najbolj pregledna ali estetska, seveda ne pomaga, in ker koronskih ukrepov kmalu še ne bo konec, je mnoge strah pred izgubo dohodka. Ob pregledu strani založb se zdi, da je novosti v času sejma tokrat precej manj kot zadnja leta,« dodaja.
Sejem kot farsa
»Glede sejma smo razočarani, saj za osnovno ceno prijave, ki znaša 300 evrov, res ne ponuja nič, razen omembe v nizu udeležencev. Ne vidimo kake resne strategije sejma, kako naj bi promoviral založnike, zdi se, kot da gre bolj za to, da založbe promoviramo sejem, ki ga dejansko ni,« poroča Primož Čučnik iz LUD Literatura, kjer so v sodelovanju z distributerjem pripravili obsejemsko spletno akcijo izbranih knjig brez poštnine, ki bo potekala skoraj do božiča.
Akademska četrt, kjer je stojnica Kooperative THD (Društvo za teoretsko psihoanalizo, Krtina, Sophia, Studia humanitatis in Založba *cf.) navadno prodala v povprečju nekaj manj kot 500 knjig, je letos v hudi stiski. »Na letošnjem e-sejmu smo v prvih dneh prodali deset knjig na dan in močno dvomim, da se bo prodaja ob koncu tega tedna kaj bistveno povečala. Sklepam, da je tako predvsem zaradi nekoncepta našega največjega e-sejma doslej. Bojim se, da se bo v nekaj dneh izkazalo, da nam je na letošnjih ad hoc, gverilskih in izrazito solidarnostnih pomladnih spletnih Sejmu s kavča, Liber.ac in Knjige n@ recept šla prodaja prek spleta bolje kot na tem e-sejmu. Upam, da se bodo ob tem podatku organizatorji zamislili,« pravi Amelia Kraigher, urednica Založbe *cf.
Podobno kot večina sogovornikov pa tudi urednica Anja Golob z založbe VigeVageKnjige ugotavlja, da je letošnja prodaja bolj posledica obveščanj po lastnih kanalih kot angažmaja organizatorja. »Letošnji sejem je farsa, pa še to slaba. O neučinkovitosti sejemske platforme priča podatek, da se je v našo spletno knjigarno s spletne strani sejma steklo 1,9 odstotka našega celotnega prometa na njej,« sklene.
