Ker gre za ponavljajoče se očitke in velik angažma mag. Krivica v tej zadevi, na tem mestu pojasnjujemo, da tožilstvo, v skladu z veljavno zakonodajo, svojih odločitev javno ne sme komentirati, prav tako o njih ne more in ne sme javno polemizirati.
Na državnem tožilstvu obravnavamo vse prejete ustne ali pisne kazenske ovadbe, pri čemer opozarjamo, da veljavna zakonodaja instituta »javne ovadbe« ne pozna. Zadevo državni tožilec lahko začne oziroma preveri tudi v primeru, da oceni, da je do njega prišel glas o kaznivem dejanju. V tovrstnih primerih lahko od policije ali od drugih organov zbere potrebna obvestila in stori druge ukrepe, na podlagi katerih oceni verjetnost navedb, da lahko v nadaljevanju sprejme ustrezno odločitev.
V primeru odločitve o zavrženju kazenske ovadbe je tožilec, v skladu s 60. členom zakona o kazenskem postopku, oškodovanca dolžan obvestiti o odločitvi s posredovanjem obrazloženega sklepa o zavrženju in s pravnim poukom. Zgolj s podajo ovadbe pa ovaditelj ne pridobi nobenih pravic v kazenskem postopku, če s kaznivim dejanjem ni bil tudi sam oškodovan. V zadevah, ki jih javno izpostavlja, mag. Krivic nima statusa oškodovanca, zato ni pravne podlage za posredovanje obrazloženega sklepa o zavrženju.
Kar zadeva vprašanje novinarke iz uredništva Zarje Jane, ga tožilstvo ni obravnavalo kot poizvedbo ovaditelja (uredništvo je vložilo po vsebini identično kazensko ovadbo kot mag. Krivic), temveč kot novinarsko vprašanje po zakonu o medijih, na katero smo odgovorili v skladu s pooblastili in v predvidenem zakonskem roku.
Erika Repovžsvetovalka za odnose z javnostmi vrhovnega državnega tožilstva RS
