Čeprav je bilo v uvodu povedano, da gre za radijsko igro po romanu Vojna svetov angleškega avtorja Herberta Georgea Wellsa, so številni poslušalci zaradi začetnih besed, da zaradi nujnega obvestila o prihodu tujih bitij prekinjajo redno oddajanje, igro vzeli zares in bili dejansko prepričani, da so ZDA napadli marsovci. Pozneje, ko so ZDA in tedanja Sovjetska zveza začele tekmo v osvajanju vesolja, sta velesili poleg Lune zaradi relativne bližine poglede uperili tudi v Mars. Prva ga je leta 1971 dosegla sovjetska sonda Mars 2, vendar se pristanek ni posrečil. Leta 1976 so bili z robotskima sondama Viking 1 in Viking 2 uspešnejši Američani. Čeprav niti poznejši obiski rdečega planeta s samodejnimi vesoljskimi napravami niso postregli z nobenimi dokazi, da bi tam obstajala kakršnakoli oblika življenja, kaj šele marsovci, rezultati opravljenih anket kažejo, da še danes veliko Američanov verjame v njihov obstoj. Kako je s tem pri Slovencih, nimamo podatka.
Glasovi z Marsa?
Snoči je bil Mars oddaljen od zemlje »le« 69 milijonov kilometrov. Še bliže nam je bil ta planet 1924., ko se je zemlji približal na 56 milijonov kilometrov. Približanje Marsa našemu planetu so astronomi izrabili šele v soboto z radio-telegrafskimi poizkusi. Velike oddajne postaje so pod vodstvom znanih astronomov z nalašč za to konstruiranimi aparati visoke intenzivnosti vršile poizkuse, ki bi naj ugotovili, ali odbija površina Marsa oddane radio valove nazaj na zemljo. Poizkus je uspel. Skoraj točno po šestih minutah so ameriški sprejemni aparati zaznamovali tako zvani odmev. Prijatelji radia so v dneh približevanja Marsa naši zemlji računali z znaki, ki bi jih naj oddajali s pomočjo radio valov inteligentni prebivalci Marsa. Optimisti so pričakovali, da bodo tudi prebivalci Marsa izrabili bližino naše zemlje za radio-telegrafski domenek. Nekateri opazovalci na Angleškem zatrjujejo, da so minule dni slišali neznane globoke glasove. Dolžina valov, ki so jo ti tajinstveni zvoki izkazovali, je znašala 25–30.000, kar bi pomenilo, da so na Marsu oddajale proti našemu planetu številne postaje v najrazličnejših valovnih dolžinah. Opazovalci zatrjujejo tudi, da so zvoki, ki so jih slišali, bili oddani po načinu naših morze znakov: črta, pika, črta. Iznajdljivci so šli celo tako daleč, da trde, da je bilo zaporedoma slišati štiri zvoke. Ker je Mars planet v smeri: solnce, zemlja, Mars – ostala sta Merkur in Venus – se resno domneva, da omenjeni štiri zvoki pomenijo klic marsovih prebivalcev: »Halo, tukaj Mars!«
Tabor, 3. novembra 1926
Brezžična brzojavka na Mars.
Kot poroča »Berliner Lokalanzeiger«, so prebili v Londonu noč od srede na četrtek stotisoči ljudi pri radio-aparatih v nadi, da vjamejo signale z Marsa. Dr. Manzfiald-Robinson, znan fiziolog, je oddal na pošti brezžično brzojavko, naslovljeno na Mars, ki je bila tudi sprejeta. Bila je adresirana s tremi rimskimi M-i ter se je glasila: Opesti nipitia secomba. Pošta je izjavila, da za eventuelni odgovor, ki bi utegnil priti z Marsa v tujem jeziku, ni odgovorna ter je poslala brzojavko na največjo angleško brezžično postajo Hilmorton, odkoder je bila poslana pet minut po polnoči v eter.
Narodni dnevnik, 4. novembra 1926
Živa bitja v vsemirju
Ameriški kapitan Settle, ki je pred kratkim z majorjem Chesler Fordneyem poletel v vsemirje, je povabljenim gostom 3. t. m. v Washingtonu prvič poročal o znanstvenih uspehih drznega poleta. Iz poročila je najprvo razvidno, da se Američana nista dvignila v zrak zaradi kakega športnega rekorda, ampak zato, da bi dobila kaj znanstvenih sadov. (…)
Ko se je Settle pripravljal na polet, je vzel seboj več vrst glivic in trosov, katere je spravil v fine stekleničice. Te žive klice je v stekleničicah pritrdil znotraj in zunaj gondole, da so bile pod vplivom zraka in mraza v vsemirskih višinah. (…)
Ko so potem glivice in trose pod mikroskopom preiskali, so ugotovili, da niso zamrli, ampak da je v njih bilo še mnogo več življenja ko prej. To je vsekakor vpliv kozmičnega obsevanja. (…)
Iz tega sklepajo nekateri biologi, da imajo prav tisti, ki so doslej trdili, da začetka življenja ne smemo iskati na naši zemlji, marveč da je prišlo iz neznanskih daljav z drugih ozvezdij. (…)
Slovenec, 7. decembra 1933
Čudna prikazen v bližini Kranja
Tisk v Sloveniji je poročal te dni o čudnem dogodku, ki se je pripetil 16. aprila letos, pa so ga držali zaradi preiskave doslej v tajnosti. Šlo je baje za pristanek neznanega letečega predmeta (UFO). Neki list je med drugim takole poročal o dogodku: »V petek zvečer, 16. aprila, so se otroci igrali na dvorišču. Mati poglavitne očividke (imenovali jo bomo Maja) je gledala na televiziji oddajo »Mali oglasi«, kar je vsa prestrašena pritekla Maja in med jokom povedala, kaj je videla na dvorišču: nekaj svetlega, belega. Najbolj se je ustrašila »tistega, ki je prišel ven«. (…)
Bila je nemočna, predmet jo je »pritegnil« k sebi. Približala se mu je na kak meter. Šele potem, ko je vzletel in bil že visoko ter je bila Maja prosta vpliva skrivnostnega pojava, je pritekla k mami. Celoten pojav je baje trajal dve ali tri minute. Med pristankom in drugimi dogodki je bila sama, toda vzlet so opazovali tudi drugi otroci.« (…)
Nekaj časa po dogodku je imela Maja, ki je stara devet let, težave z vidom zaradi strmenja v blesteč predmet, vendar se ji je zdaj že izboljšal. (…)
Deklico so pregledali psihiatri in drugi zdravniki in ugotovili, da je normalna. (…) Istega dne, kot je imela Maja svoje doživetje, so opazili leteči predmet še v raznih drugih krajih Slovenije.
Novi list, 15. julija 1976
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib