Juan Carlos Seresi bi »uradno« na prostost prišel šele 8. julija 2419. Niste narobe prebrali, na delu tudi ni tiskarski škrat. Danes 73 let star Američan je bil z bratom in dvema kolegoma namreč leta 1991 spoznan za krivega pranja 300 milijonov dolarjev za narkokartel in obsojen na 505 let zapora. Kazen je bila tudi za tiste čase neobičajno kruta in visoka, zlasti za nenasilno kriminalno dejanje.
Po številnih zavrnjenih pritožbah se je prejšnji teden zgodil preobrat – losangeleški sodnik Stephen V. Wilson je odredil, naj moškega nemudoma izpustijo iz zapora, naslednja tri leta pa naj ga še nadzorujejo. »To je čudež,« se je na novico po navedbah njegove hčere odzval Seresi. Sodnik je po večmesečni preučitvi primera sicer odločil, da so bile prvotne kazni podprte s primernimi, nepristranskimi dokazi, odvetnik Seresija pa je vložil prošnjo za pomilostitev stranke oziroma izpust iz sočutja. Prošnja je temeljila na njegovi starosti in visokem krvnem tlaku, zaradi katerega je v ranljivejši skupini v primeru okužbe z novim koronavirusom. Kot dodatne razloge za odobritev prošnje je sodnik navedel nenasilnost kriminalnega dejanja, čas, že preživet za rešetkami, ter zgledno vedenje, a obenem poudaril, da se s tem nikakor ne zmanjšuje resnost zločina.
Zakonodaja omogoča drakonske kazni
Zakonodajo, povezani z drogami, so v zgodovini ZDA zaostrovali večkrat. Za začetnika vojne proti drogam velja Richard Nixon, njegovo delo je nadaljeval Ronald Reagan, ki je v 80. letih prejšnjega stoletja uvedel podlago za takšne drakonske kazni, nad prohibicijsko politiko se je navduševal tudi George W. Bush. Leta 1986 so čez lužo sprejeli obvezno minimalno kaznovalno zakonodajo, ki določa obvezen zapor za posedovanje, rabo in razpečevanje prepovedanih drog. Sčasoma je to privedlo do nenadzorovane rasti števila zaprtih, na zvezni ravni je tako več kot polovica zaprtih zaradi zlorabe drog. Skupno je v ameriških zaporih več kot dva milijona ljudi, največ na svetu po številu zaprtih na prebivalca. Od časa predsedovanja Reagana se je število zaprtih povišalo za več kot sedemkrat.
Drugačne kot pri nas so tudi kazni – v nekaterih primerih se namreč seštevajo (za vsako točko kaznivega dejanja posebej), kar lahko privede celo do obskurnih 505 let zapora. A to ni nič v primerjavi s 161 dosmrtnimi zapornimi kaznimi in dodatnimi 9300 leti zapora (brez možnosti predčasnega izpusta), ki so jih leta 1995 prisodili Terryju Nicholsu zaradi umorov žrtev bombardiranja v Oklahoma Cityju.
