»V tej državi je vse skorumpirano, tudi sodišče!« je bil eden od komentarjev Peterskale Razpeta ob razlagi sodnice Maje Povhe, zakaj ga je sodni senat spoznal za krivega in ga obsodil na dve leti in osem mesecev zapora. Skozi celotno obrazložitev sodbe jo je prekinjal in ji segal v besedo ter brundal, kako se bo resnica nekoč že izkazala. Sodnica je tako potrebovala precej potrpežljivosti in zbranosti, da je vse skupaj izpeljala do konca. Razpetu razburjanje seveda ni prav nič pomagalo, ob koncu so ga pravosodni policisti pospremili nazaj na Povšetovo. Tja, kjer je, kot se je pridušal med sojenjem, deležen zelo slabe zdravniške oskrbe. Pa kjer mu nekoč namerno niso oprali perila. In ga slabo hranijo. Natančno si zapisuje svoje obroke, je razložil, zadnjih 19 dni dobiva zgolj hladne porcije. Primerilo se mu je celo, da so mu dali plesniv kruh, kot dokaz ga je prinesel na sodišče. In z njim je dobil zgolj zeleno solato in tri rezine ocvrtih bučk, je potožil.
Brez dokazov o prisili
Štiriinšestdesetletni Razpet je v priporu res že dolgo, poldrugo leto. Obtožili in zdaj tudi obsodili so ga, ker je marca lani s ponarejenim potnim listom z osebnega računa Franca K. in poslovnega računa njegovega podjetja opravil nekaj dvigov in tako v dveh dneh prišel do 76.060 evrov. »V banko sem šel pod prisilo, gangsterji so me čakali zunaj, barabe ciganske! Grozili so mi, da mi bodo pobili otroke in vnuke. In mene, da me bodo razkosali, prodali ledvice… Prinesli so mi torej potni list in potem so mi v banki nezakonito dali 76.000 evrov. En dvig je znašal celih 60.000 evrov, čeprav mi več kot dva tisočaka naenkrat sploh ne bi smeli izročiti,« je razlagal že na predobravnavnem naroku in tako krivdo s sebe preložil na »cigane« in banko. Kasneje je zagovor še precej spreminjal, ga prilagajal novim dokazom, niti tega, da je dvignil 60 tisočakov, ni več priznaval. »Dajali ste nam vedno nove podatke, od vas smo vsakič izvedeli, kaj novega,« je po razsodbi komentirala Povhetova.
Sodišče je preverjalo, ali ga je v bančne dvige res kdo prisilil, vendar za to senat ni našel nobenega dokaza. »Če bi vam kdo res grozil, bi to takrat prijavili policiji. Za grožnje bi povedali tudi otrokom, da bi se bolj samozaščitno vedli. Tako pa so se zagovarjali, da ste povedali določenim ljudem, za katere se je po preverjanju izkazalo, da so že pokojni, oziroma nekim neimenovanim policistom,« je dejala Povhetova. Da bi bila zadaj bančna zarota, se tudi ni potrdilo. Bančni uslužbenci so z njim ravnali kot z vsako stranko. »Uslužbenka, ki vam je izročila 60.000 evrov, je bila res malomarna, a to ne izključuje vaše odgovornosti. Ob tem dvigu ste imeli srečo: dve stranki sta pred tem odpovedali dvig, tako da je banka imela na voljo toliko denarja,« je razložila. Razpet je sicer v konkretnem primeru želel dvigniti 150.000 evrov. Drugi dvigi so bili nižji: 11.000, 5000 in 60 evrov. Eden je bil neuspešen. Ni čisto jasno, za koliko denarja je šlo, na banki so sodišču znali povedati le, da želene vsote niso imeli na razpolago.
Bistveno zmanjšano prišteven
Razpet je že od začetka postopka dajal nenavaden vtis, vedelo se je tudi, da se že nekaj let zdravi pri psihiatru. Zato ni čudno, da so v primer vključili tudi psihiatričnega izvedenca. Pravzaprav dva, najprej dr. Mojco Zvezdano Dernovšek, nato pa še komisijo za fakultetna izvedenska mnenja ljubljanske medicinske fakultete, ki jo je na sodišču zastopal dr. Peter Pregelj. Mnenji si sicer v vseh podrobnostih nista bili povsem enotni, sta pa oba izvedenca obtoženega ocenila kot impulzivnega, egocentričnega in z bipolarno motnjo razpoloženja. V času kaznivih dejanj je bil bistveno zmanjšano prišteven, njegova zmožnost obvladovanja ravnanja je bila okrnjena.
Banki je sodišče priznalo premoženjsko pravni zahtevek v višini 76.060 evrov, s tistim, kar je zahtevala več (obresti), pa so jo napotili na pravdo. Obtoženega so oprostili plačila stroškov kazenskega postopka, obrambo pa so mu že prej zagotovili prek brezplačne pravne pomoči. Nobenega dvoma ni, da se bo sam oziroma prek odvetnika Miloša Zarića zoper sodbo pritožil. »Resnico bom dokazal, če ne na tem sodišču, pa na kakem drugem zunaj Slovenije,« je napovedal že v končnem govoru.
