Ko so že pred nekaj leti na občnem zboru regijske gasilske zveze člani potarnali, da jim primanjkuje denarja za nakup opreme, izobraževanja, vzdrževanje gasilskih domov in podobno, se je k besedi priglasil lokalni politik na začasnem delu v državnem zboru. Vznemirjenje med prisotnimi je naraslo v pričakovanju rešitev, ki jih bo predlagal, še bolj pa v pričakovanju dodatnega denarja, ki ga bo obljubil. Politik je stopil za govorniški pult in ponudil genialno idejo, vredno poslanskega položaja. Gasilce je spomnil na tradicijo prodajanja koledarjev od hiše do hiše, s čimer zberejo velik delež sredstev za njihovo delovanje. »Ta sredstva bi lahko podvojili!« je bil optimističen. Kako, za božjo voljo? »Ja, namesto da prodajate koledar vsako leto le enkrat okoli božiča, poskusite natisniti koledar le za pol leta in vajo ponovite junija s prodajo druge polovice...«
Če se je takrat, pred leti, v »mirnodobnem času« bistroumnost politika prisotnim zdela kot zelo neslana šala, bi zdaj takega genialca nekaj gasilskih mladcev druž...
