Danske oblasti so po odkritju mutacije novega koronavirusa pri minkih, ki bi lahko ogrozila učinkovitost cepiv, ki so trenutno v pripravi, odredile zakol vseh več kot 15 milijonov minkov v državi. Doslej so jih zaklali že prek 10 milijonov, po zagotovilih danskega instituta za nalezljive bolezni (SSI) pa je bila mutacija tudi uspešno izkoreninjena. Čeprav naj bi novo nevarnost za svetovno zdravje odpravili, pa zaklani minki na Danskem očitno še niso rekli zadnje. Z območij Zahodnega Jutlanda, kjer so množično zakopali več tisoč minkov, prihajajo novice, da se zaklane živali ponovno vračajo na površje.
Novico so seveda kmalu pograbila družbena omrežja, kjer so se pojavile številne primerjave z zombiji, vzrok za nastalo situacijo pa je povsem naraven. Tiskovni predstavnik danske policije Thomas Kristensen je za javno dansko radiotelevizijo DR pojasnil: »Z razkrojem teles se lahko tvorijo plini, kar vodi v to, da se celotno telo nekoliko razširi. Tako, v najhujših primerih, minke potisne iz zemlje na površje.«
Do pojava prihaja na vojaškem vadišču, kjer so meter pod zemljo pokopali več tisoč zaklanih minkov, pri tem pa so očitno spregledali, da meter zemlje ni enak vsakemu metru zemlje. Kot je pojasnil Kristensen, je zelo pomembno tudi, za kakšno vrsto zemlje gre. Ker je v Zahodnjem Jutlandu prst predvsem peščena in lahka, en meter globoki jarki preprosto niso bili dovolj težki, da bi zadržali širjenje zaradi plinov. Policija je zato na pojav odgovorila z dodajanjem dodatnih plasti zemlje na vrh jarkov.
Skrbi glede neoporečnosti pitne vode
S tem pa skrbi še ni konec. Mnogi na Danskem namreč sumijo, da so oblasti v naglici, da bi zadevo rešile, spregledale še nekaj drugih dejavnikov. Pojavile so se skrbi, da so minke zakopali preblizu jezer in virov pitne vode iz podtalnice. Oglasila se je tudi članica danskega odbora za čisto vodo Susan Münster, ki je za Jyllands Posten povedala: »Zdi se, da nihče zares ne ve, kakšne so posledice. Priznam, da me to skrbi.« Ob tem je dodala, da sta izkop minkov zahtevala že vsaj dva župana bližnjih občin. Dansko ministrstvo za okolje medtem vztraja, da gre zgolj za začasen problem in da bodo dvigovanje minkov spremljali 24 ur na dan, dokler okoli območja ne postavijo ograj, ki bodo preprečevale približevanje živali in ljudi. Kristensen je ob tem zatrdil še, da nevarnosti za ljudi zaradi razkroja minkov ni, saj so jih dezinficirali in prekrili z živim apnom, preden so jih zakopali. Je pa dodal, da bi majhno število bakterij še lahko bilo prisotno v kožuhih in opozoril, da se na splošno nikdar ni dobro približevati poginulim živalim.
Danska je imela pred množičnim zakolom kar trikrat več minkov kot prebivalcev in je bila največja izvoznica njihovega krzna na svetu. Vrednost izvoza je letno znašala okoli 670 milijonov evrov. Zaradi odrejenega zakola je v državi nastala tudi politična kriza, mnogi pa so dvomili v legalnost odredbe.
