Ob tej priložnosti so izbirali tudi najboljši gol stoletja in izglasovali Maradonovega. Tistega iz četrtfinala svetovnega prvenstva v nogometu leta 1986 v Mehiki proti Angležem, ko je izvedel šestdeset metrov dolg samostojen prodor, v katerem je preigral pet igralcev. Pred tem je Angležen dal gol z roko.
Nekateri nogometaši znajo igrati samo z nogo, na ravnem igrišču in z mirno žogo. Diego Maradona je bil popolno nasprotje tega. Obvladal je nemirno žogo, ki jo je znal v želeno smer potisniti s slehernim delom telesa, bodisi z zadnjico, kolenom, nartom bodisi z mednožjem, peto, glavo, desno ali glavno levo nogo. Izmed največjih svetovnih nogometašev, ki so bili kdaj tudi svetovni prvaki, je bil Maradona edini levičar. Pele, Zidane in Beckenbauer so desničarji.
Obljuba bleščeče prihodnosti
Obenem je Maradona edini, čigar otroške veščine so bile ujete na filmski trak. Pri osmih letih so ga opazili pri klubu Argentinos Juniors iz Buenos Airesa, pri dvanajstih pa je že veljal za čudo in v premorih prvoligaških tekem na sredini igrišča zabaval občinstvo z žongliranjem žoge in drugimi triki. Pri petnajstih je kot najmlajši v zgodovini argentinske lige zaigral za prvo moštvo. Na prvi tekmi za prvo ekipo je v drugi minuti igranja nasprotnemu branilcu porinil žogo med noge.
Pri šestnajstih je bil vpoklican tudi v člansko reprezentanco. Leta 1978 je bilo v Argentini svetovno prvenstvo, ki so ga Argentinci osvojili, vendar pa selektor Cesar Menotti na prvenstvu Diega ni dal v postavo. »Rekel mi je, da je pred menoj še bleščeča prihodnost in da bom odigral še veliko finalov. Res sem bil še na štirih prvenstvih, vendar mi je še danes žal, da takrat nisem sodeloval,« je dejal v enem od številnih dokumentarcev o njem.
Leta 1981 je podpisal za Boco Juniors, klub, za katerega je navijal in s katerim je v vsega letu dni, kolikor je igral zanj, osvojil prvenstvo Argentine, potem pa je za tedaj rekordnih pet in pol milijonov današnjih evrov prestopil v Barcelono. Velja za prvega igralca Barcelone, ki so mu gledalci na stadionu Reala zaploskali, in sicer na tekmi med Realom in Barcelono junija 1983. Kasneje sta tak kompliment doživela samo še Ronaldinho in Iniesta. A iz Barcelone je moral oditi po dveh letih. V finalu pokala med Barcelono in Athleticom iz Bilbaa pred 100.000 gledalci in španskim kraljem v loži je Maradona, ki so ga nasprotniki vso tekmo »mesarili« z najbolj grobimi prekrški, v množičnem pretepu enega od nasprotnikov brezkompromisno brcnil v glavo.
Največji dnevi in začetek propada
Leta 1984 ga je kupil Napoli za tedaj rekordnih sedem milijonov evrov. Klubu z italijanskega juga, od koder nikdar prej ni bilo italijanskega prvaka, je priigral dva naslova. To, da je pregovorno revni Napoli povzdignil na vrh, Maradonovi karieri daje razsežnost, kakršna ne krasi nobenega drugega nogometaša. Kasneje je javno kritiziral Seppa Blatterja, Georgea W. Busha označil za gnoj, simpatiziral pa s Fidelom Castrom in Hugom Chavezom. Na rami je imel tetovažo Cheja Guevare.
No, iz časov, ko je prispel v Neapelj, obstaja tudi anekdota, da so mu kot nagrado pri prestopu kupili ferrarija. Ti so bili do tedaj samo v rdeči barvi, Diego pa je želel črnega – in ga dobil. A ko so mu ga pripeljali, ni bil zadovoljen. »Kaj je narobe?« so ga vprašali. On pa: »Ne vidim sterea niti klime.« »Tega seveda ni, saj je to športni avto,« je dobil pojasnilo. »Potem pa si ga zataknite v rit,« je končal.
V Neaplju, kjer je bil v sedmih sezonah dvakratni prvak Italije, je sicer doživel največje dneve svoje kariere, a tudi začetek propada. Postal je odvisen od kokaina, zaradi česar je bil veliko odsoten s treningov in tekem, poleg tega se mu je zgodila afera z nezakonskim otrokom. Neapelj je zapustil leta 1992, potem ko je zaradi kokaina padel na dopinškem testu. Vrnil se je v Španijo, k Sevilli, vendar samo za leto dni, kariero pa je končal v Argentini. Najprej je bil dve leti pri Newell's Old Boysih, na koncu pa še tri leta pri Boca Juniorsih in se poslovil leta 1998. Kasneje je bil tudi trener, med drugim argentinske reprezentance, ki jo je vodil na svetovnem prvenstvu 2010 v Južni Afriki, vendar pri tem ni bil uspešen.
Je odšel največji nogometaš v zgodovini?
Z vsega 165 centimetri višine in nizkim težiščem, ki mu je omogočalo manevre, kakršnih drugi niso bili sposobni, je Maradona obvladal vse prvine nogometne igre, tako podajanje, proste strele, zadevanje golov kot obrambo, obenem pa je bil čvrst, žilav in se ga je težko poškodovalo. Navkljub številnim ostrim startom, ki jih je bil deležen, je bil huje poškodovan samo leta 1983, ko so mu v Španiji zlomili gleženj.
Je odšel največji nogometaš v zgodovini? Paolo Maldini, legendarni italijanski branilec, je na vprašanje, Ronaldo (Brazilec, ne Portugalec) ali Maradona, odgovoril: »Najboljši, proti kateremu sem igral, je bil Maradona.«
