Ljudje radi potujemo, tudi zelo daleč. Pred koronakrizo smo potovali kot še nikoli prej, k čemur so v veliki meri prispevale nizke cene letalskih vozovnic v ekonomskem razredu. Toda letalske družbe tistim, ki so za pot pripravljeni odšteti nekaj več, ponujajo še (najmanj) dva razreda. V poslovnem smo že nekajkrat leteli in vemo povedati, kakšen je občutek, ko po deseturnem letu prideš na destinacijo spočit, ker se sedež spremeni v udobno posteljo. Nekateri pa si želijo še več, predvsem to, da bi potovanje z letalom spominjalo na bivanje v hotelu s petimi zvezdicami in ponujalo tudi kulinarične užitke. Gospe in gospodje, vabljeni v svet prvega razreda!

Potovanje s potniškimi letali sprva ni bilo preveč udobno, cene vozovnic so bile visoke, do leta 1930 pa na krovu ni bilo stevardes. Pograde, na katerih je bilo mogoče spati, je Pan Am na martinu M-130 uvedel leta 1935, do manjše revolucije pa je prišlo, ko so po drugi svetovni vojni nekatera vojaška letala predelali v potniška. Boeing 377 stratocruiser je premogel široko potniško kabino, garderobo za preoblačenje, restavracijo in salon s ponudbo pijače ter 28 postelj za udobno spanje. Sledilo je zlato obdobje zračnega potovanja, petičnim potnikom na boeingu 707 in DC-8 so bili na voljo udobni sedeži, kulinarika za navdušence, najboljša vina in kaviar. Vse skupaj je v nove višave leta 1969 ponesel boeing 747, ki je bil kot naročen za prvi razred. Podjetja so namreč dojela, da je bolj donosno, če 30 praznih sedežev v ekonomskem razredu zamenjajo za 15 prvorazrednih, ki ponujajo nekaj več. Kljub temu je šele leta 1995 British Airways kot prvi v prvem razredu ponudil sedež, ki se spremeni v ravno posteljo.

Vse manj jih plača polno ceno

Danes je seveda doživetje potovanja v prvem razredu nekaj povsem drugega, kot je bilo pred desetletji. Ne samo zato, ker je letenje postalo precej varnejše – leta 1977 so imeli 4,2 usodne nesreče na milijon letov, 40 let pozneje zgolj 0,2. Pravzaprav se izkušnja prvega razreda začne takoj, ko vstopite v potniški terminal, saj so gostom v posebnih prostorih na voljo tudi masaže, do letala pa jih pripeljejo z luksuznim avtom, da se izognejo morebitnemu čakanju pri vkrcanju.

Prvi, ki je petičnim potnikom na letalu ponudil celo dvojno posteljo, je bil leta 2007 Singapore Airlines, katerega kabina, poimenovana tudi suita (na airbusu 380 jih je šest), je lahko urejena tako, da je bodisi dnevna soba, jedilnica ali pisarna. Če potuje par, je dve suiti mogoče združiti. Potnikom je ves čas na voljo sommelier, pod komplet za udobje so se podpisali pri Salvatoreju Ferragamu, odeje, vzglavnik in copate pa so od Givenchyja. In koliko stane vozovnica? Najmanj 20.000 ameriških dolarjev (oziroma 900 na vsako uro letenja), zato ni čudno, da so polno ceno pripravljeni plačati zgolj premožni posamezniki (med njimi so filmski igralci, glasbeniki in športniki) ter direktorji večjih podjetij. Vse več pa je tudi takšnih, ki si sedež zagotovijo s posebnimi programi zbiranja točk.

»V prvem razredu je praviloma mešanica potnikov, ki za vozovnico plačajo iz lastnega žepa, in tistih, ki se odločijo za doplačilo za višji razred. Vse manj je podjetij, ki svojim zaposlenim dovolijo leteti v prvem razredu,« pravi analitik Seth Kaplan in dodaja, da je potnikov, ki kupijo vozovnico in zanjo plačajo poln znesek, iz leta v leto manj. Posledica so akcijske cene, zato je danes za transatlantski povratni let v prvem razredu mogoče odšteti tudi zgolj 4000 dolarjev. »S takšnimi cenami pa kakega velikega zaslužka letalske družbe ne morejo dosegati,« še pravi Kaplan, »saj prvi razred zavzame veliko prostora.«

Izkušnja luksuznega hotela

Vse več letalskih družb (med njimi so tudi China Airlines, Malaysia Airlines, Turkish Airlines in United Airlines) tako opušča prvi razred in v zameno raje ponuja boljši poslovni razred, kjer so potnikom pogosto prav tako na voljo kuhar, dober šampanjec, konjak in udobna postelja. Med letalskimi družbami, ki še vedno stavijo na prvi razred, je Etihad, ki je leta 2014 na airbusu 380 predstavil suito The Residence. Razteza se na 12 kvadratnih metrih, potniku pa je ves čas na voljo butler. Postelja in sedež sta ločena, na letalu je kuharski mojster, ki pripravlja jedi po okusu potnika, seveda sta na voljo dom perignon in kaviar. Na letu med New Yorkom in Abu Dabijem je zanj za dve osebi treba odšteti malenkostnih 40.000 dolarjev.

Singapore Airlines je za zasnovo prvega razreda najel francoskega oblikovalca Jacquesa Pierrejeana. »Moja ideja je bila, da se izkušnja potnika ne bo kaj dosti razlikovala od tiste v luksuznem hotelu. Na krovu lahko počiva, spi ali dela, kadar koli si to zaželi, pri čemer ne ovira sosedov. Vse to seveda zahteva veliko prostora, zato ni bilo lahko prepričati vodilnih v letalski družbi, da zmanjšajo število sedežev v prvem razredu,« je dejal Pierrejean. Je pa v prvem razredu mogoče potovati tudi ceneje. Takšna je izkušnja potnika blogerja, ki je 60.000 dolarjev vredno vozovnico družbe Emirates za potovanje okoli sveta dobil za vsega 300 dolarjev. Uporabil je preletene milje in imel pri tem tudi kanček sreče. Podobno kot je bila srečna 88-letna nekdanja medicinska sestra, ki si je vse življenje želela leteti v prvem razredu. Na letališču v Londonu je spoznala premožnega Jacka in mu zaupala svojo željo. Rečeno – storjeno. Jack ji je na letalu Virgin Atlantic odstopil svoj sedež v prvem razredu. »Morali bi videti njen obraz. Ni mogla verjeti, da se ji to dogaja. Takoj je posnela sebek, da bi lahko dokazala, da ne sanja,« je dejala stevardesa.