Ko je 38-letni Robert Kyagulanyi, med občinstvom bolj znan kot Bobi Wine, pred dnevi končal predvolilni shod pred januarskimi predsedniškimi volitvami v Ugandi, na katerih kandidira, se ni mogel kar preprosto odpraviti domov. Le nekaj minut po koncu shoda v okrožju Luuka v vzhodni Ugandi ga je pričakala policija. Hotel se je odpeljati, a so mu policisti z gumijevkami razbili okna in ga zvlekli iz avtomobila ter aretirali. Trdijo, da je načrtoval nezakonite shode, na katerih naj ne bi spoštovali omejitvenih ukrepov zaradi epidemije koronavirusa. Intervencija policije je bila skoraj sočasna z vložitvijo njegove predsedniške kandidature v prestolnici Kampala.

Nasilje, kakršnega ni bilo desetletja

Aretacija Kyagulanyija – policija ga je po nekaj dneh izpustila na prostost – je sprožila množične, skoraj teden dni trajajoče nemire v Ugandi, v katerih je umrlo najmanj 50 ljudi, več sto je bilo ranjenih. Policija, uniformirani vojaki in neuniformirani oboroženi moški so v Kampali in drugih mestih streljali na protestnike. Posnetki dokazujejo, da so streljali tudi v najrevnejših četrtih brez povoda in čeprav jih ni nihče ogrožal. Sprva so uporabljali gumijaste naboje, pozneje pa tudi prave. Več sto ljudi je bilo aretiranih. Policija je dopustila, da so posamezni varnostni organi prestopili pooblastila.

Po ocenah nevladnih organizacij vlada uporablja dvojna merila. Zaradi epidemiološke slike v državi naj bi bili shodi pred januarskimi predsedniškimi volitvami prepovedani, shodi vladajoče stranke Nacionalnega uporniškega gibanja (NRM) v podporo aktualnemu predsedniku Joveriju Museveniju, ki je na oblasti že 34 let, pa so dovoljeni. Po zadnjih dogodkih so oblasti sporočile, da ne zavračajo pravice do protestov, vendar da je treba spoštovati ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa.

Takšnega nasilja v Ugandi ne pomnijo že desetletja. Predstavljalo je krvavi uvod v predsedniško volilno kampanjo, v kateri je Kyagulanyi najresnejši izzivalec 76-letnega predsednika, ki ima za sabo že pet mandatov. Za izvolitev na čelo države se sicer poteguje enajst kandidatov, med njimi pa ni štirikratnega izzivalca Musevenija iz največje opozicijske stranke FDC Kizze Besigyeja, ki se tokrat ni odločil za kandidaturo. V državi, v kateri je skoraj 80 odstotkov prebivalstva mlajšega od 30 let, naj bi imel Kyagulanyi največ možnosti, da porazi Musevenija. Glasbeniku se je uspelo iztrgati iz objema revnega sluma v Kampali in že pred desetletjem je postal eden najbolj prepoznavnih glasov vzhodne Afrike.

Parlament utrl pot že leta 2017

Museveni velja za zadnjega diktatorja vzhodne Afrike, potem ko so ga v devetdesetih letih na zahodu pozdravili kot nov tip voditelja. Bil je namreč eden izmed uporniških voditeljev gibanja NRM, ki je strmoglavilo diktatorja Idija Amina in Miltona Oboto.

Kako zelo neenaka volilna kampanja čaka državo, se je pokazalo že ob uradni nominaciji vnovične kandidature Musevenija. Po državni televiziji in radiu so se ves dan vrtele pesmi, ki so slavile predsednika. Parlament, v katerem prevladuje njegova stranka, pa je pot njegovi tokratni kandidaturi tlakoval že leta 2017. Takrat so namreč spremenili volilno zakonodajo in odpravili zgornjo starostno mejo za predsedniško kandidaturo (75 let). Tudi takrat so izbruhnile demonstracije, vendar ne tako množične kot zdaj.