Občina in država sta pozvani, da uredita kaos pri oglaševanju v javnem prostoru, saj v Sloveniji močno odstopamo od urejenosti oglaševanja v državah zahodne in severne Evrope. Treba je pripomniti, da regulacijske usmeritve, tako v tozadevnih zakonih države kot v občinskih prostorskih dokumentih, obstajajo. Vprašanje je predvsem, s kakšnimi opredelitvami se problematike v svojih aktih lotevajo občine, na ravni države pa, da je popolnoma neučinkovita pri inšpekcijskem pregonu nezakonitosti na tem področju.

Zaradi pospešenega neselektivnega izločanja tako imenovanih »administrativnih ovir« v zakonodaji so investitorji vedno bolj samovoljni, nadzor je otežen, sankcije za neželene posledice pa velikokrat onemogočene.

Pa še en vidik je pomemben: »stavbni plašč« in »fasadni ovoj« sta elementa arhitekturnega oblikovanja stavbe, kjer avtorja arhitekture varuje zakon o avtorskih in drugih sorodnih pravicah. Brez soglasja avtorja in ustreznega postopka spreminjanja stavbnega avtorskega dela naj ne bi imel nihče pravice spreminjati videza fasade (to se včasih ni smelo dogajati brez načrta arhitekta in »gradbenega dovoljenja« – zdaj odstranjene »administrativne ovire«). Nova rdeča ovojnica objekta je prav take vrste neupravičen poseg. Kot je že v članku omenjeno, se je arhitekt objekta potrudil primerno uglasiti videz objekta s prostorom, kar je zdaj porušeno, in so s tem že v osnovi presežena tudi določila »skladnosti s prostorskim aktom«, ki je veljal v času gradnje, k čemur je zavezan vsak arhitekt, pri spremembi videza objekta očitno odsoten ali pa neodgovoren?

Ljubljana ima v svojem dokumentu občinskem prostorskem načrtu obsežen 60. člen, ki navaja, da so objekti za oglaševanje obravnavani glede na vrsto, velikost, obliko in pogoje za namestitev v prostor, v okviru tega tudi kot »objekti za oglaševanje za lastne potrebe«: napisi, izveski, svetlobni napisi in označevalni stebri, stolpi, zastave, totemi, piloni in podobno, na stavbah in na k stavbam pripadajočih parcelah«, namenjenih gradnji, v katerih se opravlja oglaševana dejavnost. Vsak si lahko sam ustvari mnenje, ali so pogoji v OPN zadostni za varovanje javne podobe na področju oglaševanja na zasebnih objektih.

Pivovarna Union stoji v območju z oznako namenske rabe IG, to je v območju »gospodarske cone«, ter v območju režima varstva kulturnega spomenika lokalnega pomena – sladarne pivovarne. Na zemljiščih in objektih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je treba za postavitev objektov za oglaševanje pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. Več konkretnih in detajlnejših določb je v prilogi 3 istega odloka. Navedene so nekatere omejitve, bolj ali manj uporabne za obravnavani primer.

Katera inšpekcija bi morala ukrepati v obravnavanem primeru? Občinska (enostavni objekt), kulturnovarstvena (poseg v zavarovanem območju), državna gradbena (poseg mimo zakonskih obveznosti) ali pa kar vse tri?

Martina Lipnik, u. d. i. a., Ljubljana