V bolnišnicah se zdravi 1299 covidnih bolnikov (sedem več), 204 oz. tri več kot v nedeljo potrebujejo intenzivno zdravljenje. Skupno so doslej v Sloveniji potrdili skupaj 67.080 okužb z novim koronavirusom, skupaj je umrlo 1156 covidnih bolnikov. Trenutno v državi okužbo preboleva 20.337 ljudi, kar je 214 več kot dan prej. V zadnjih 14 dneh se je okužilo 970 ljudi na 100.000 prebivalcev.
Na popoldanski novinarski konferenci o aktualnih razmerah je minister za finance Andrej Šircelj predstavil novosti, ki jih prinaša šesti protikoronski zakon. Na odboru za finance je namreč danes potekala razprava o PKP6. »Podaljšuje se izplačevanje nadomestil za začasno čakanje na delo. Podjetja lahko dobijo 100-odstotno nadomestilo v primeru, da je skupni znesek omejen na 800.000 evrov. Če bodo dobila nadomestilo v višini 80 odstotkov, potem tega skupnega maksimalnega zneska ni,« je pojasnil Šircelj.
Povedal je še, da je bil danes spremenjen odlok, ki določa povrnitev fiksnih stroškov. »Znižano je bilo merilo: tista podjetja, ki so izgubila najmanj 30 odstotkov prihodkov v letu 2020 v primerjavi z lanskim letom, bodo dobila nadomestilo za plačilo fiksnih stroškov - najemnin, zavarovanj, plačil za energente, komunalne storitve in podobno - glede na to, ali jim je promet padel za med 30 in 70 odstotkov ali nad 70 odstotkov,« je razložil minister za finance. Najemniki tistih poslovnih prostorov, ki so v lasti države in občin, in ki zaradi vladnih ukrepov ne morejo opravljati dejavnosti, bodo od 19. oktobra oproščeni plačila najemnin. Minister je še napovedal moratorij za kredite za podjetja do konca januarja 2021. »Po tem datumu je ukrep mogoče podaljšati še za pol leta,« je dejal.
PKP6 vključuje tudi napoved financiranja zaščitne opreme za športnike, ki imajo uspehe na mednarodnem področju, plačala pa bo tudi malice za vse otroke staršev do tretjega dohodninskega razreda.
Bojana Beović: Vladi bomo predlagali podaljšanje ukrepov brez sprememb
Beovićeva pravi, da novi koronavirus še vedno v veliki meri kroži med prebivalstvom, kljub temu da nekateri ukrepi, kot so zaprti vrtci, šolanje na daljavo itd. trajajo že mesec dni. »A nekaj je predpisati ukrep, drugo pa je njegovo upoštevanje,« je dodala.
V nekaterih državah so po nekaj tednih trajanja ukrepov - denimo v Avstriji - zaznali umirjanje epidemiološke situacije, pri nas tega ni zaznati, kar Beovićeva pripisuje drugačnemu dojemanju teh ukrepov v naši družbi. K takšnemu dojemanju pa da pripomore tudi nepodpora oz. polemiziranje o ukrepih v osrednjih medijih, je bila kritična.
»Zelo verjetno v Sloveniji nismo vzpostavili splošne zavesti, da je treba okužbo obvladati. To ni naša skupna naloga, vsaj tega ni občutiti, vsaj prek objav v medijih, kjer je približno uravnoteženo, da se moramo vsi ukvarjati z epidemijo in problemi vsakega posameznika, ki jih ima zaradi epidemije, ampak jih ima zato, da bi obvladali virus,« je povedala Beovićeva v izjavi medije. »Ljudje se pritožujejo, da so izgubili službe, ampak ne vedo, da je to neposredno povezano z zasebnimi druženji, ki jih še vedno imajo,« je dodala.
Po njenih besedah ni smiselno kakor koli spreminjati ukrepov, dokler ne pokažejo učinka, ki ga pričakujejo proti koncu tedna. Zato bo svetovalna skupina ta teden vladi zaenkrat predlagala podaljšanje veljavnosti teh ukrepov. »Če ukrepe sprostimo, bomo imeli v trenutku izjemen porast okužb. Nobenega manevrskega prostora nimamo, da bi ukrepe sproščali. Če ne bomo obrnili krivulje navzdol, bomo tedne živeli z ukrepi in s takim številom bolnikov v bolnišnicah, kot jih imamo, ki komaj omogočajo dostojno obravnavo,« je opozorila.
Zato je po njenem mnenju potreben družben dogovor - ali bomo poskrbeli zase, za svoje zdravje in ustrezno zdravstveno obravnavo in se bomo držali ukrepov, ali pa se jih ne bomo, »ampak potem ne more biti na strani zdravnikov, da se bodo odločali na vratih bolnišnic, ali bodo nekoga zdravili ali ne«. »Če se bomo tako dogovorili, potem naj ljudje, če zbolijo, ne hodijo v bolnišnice,« je dejala.
»Virus se več kot očitno širi v delovnih okoljih«
Virus se več kot očitno po njenih besedah širi v delovnih okoljih, saj se v vrtcih, šolah, lokalih itd. ne more, ker so ti zaprti. Zato po njenih besedah tudi ne bodo mogli predlagati sproščanja ukrepov, ki bi olajšali delovanje gospodarstva. Da bi zaustavili širjenje v podjetjih, pa morajo podjetja sama poskrbeti tako, da preprečijo stike oz. prenose med zaposlenimi, je dejala. Ponekod, denimo v delu Avstralije so za nekaj dni zaprli del gospodarstva. Ta možnost obstaja tudi za Slovenijo, »ampak potem ni pametno, da bo naslednjo uro v medijih, češ kako je prizadeto gospodarstvo in kako so prizadeti ljudje«, je dejala.
Beovićeva je komentirala tudi napoved premierja Janeza Janše o množičnem prostovoljnem testiranju prebivalstva. Po njenih besedah se svetovalna skupina nagiba k tarčnemu množičnem testiranju, torej da bi testirali tiste skupine, ki so posebej ogrožene zaradi morebitne okužbe. Ob tem se je tedensko testiranje zdravstvenih delavcev že začelo, testirali bodo tudi v domovih za starejše.
Množično testiranje bi tako potekalo s hitrimi oz. antigenskimi testi. Odločitev, ali bi pozitiven test potrjevali še s PCR testom, za kar so se odločili v nekaterih zdravstvenih ustanovah, pa je po besedah Beovićeve odvisna tudi od tega, v kolikšni meri je virus razširjen v populaciji. Če je veliko okužb, potem je verjetnost, da je hitri test lažno pozitiven, majhna. Če je v populaciji malo okužb, pa je verjetnost lažnega pozitivnega rezultata večja, zato je dvojno potrjevanje s PCR testom v tem primeru bolj smiselno.
Se pa strinja s pomisleki, da lahko množično testiranje prebivalstva naredi tudi škodo s tem, ko lahko pri tistih, katerih test je v tistem trenutku negativen, da občutek lažne varnosti.
Nekatera podjetja so že začela testiranja svojih zaposlenih. Beovićeva pravi, da ne bodo predlagali vladi, da bi morala vsa podjetja izvajati takšna testiranja. Tista, ki to želijo, pa se lahko odločijo, a mora testiranje potekati na reguliran način, torej morajo sodelovati z zdravstvenim izvajalcem. Torej ne morejo kar sami odvzemati brisov, prav tako mora biti izvid ustrezno interpretiran in izvedeni ukrepi, to je izolacija pozitivnih, je še dodala.
Na dopoldanski novinarski konferenci se je načrtovanega hitrega testiranja zaposlenih v zdravstvu in starostnih domovih dotaknil tudi Jelko Kacin. »Hitri testi so racionalizacija testiranja, hitreje bi imeli rezultate,« je dejal, »predvsem pa bili hitri testi mehanizem za preprečitev vdora okužb v zdravstvene ustanove, domove starejših občanov, bele cone, to, kar se je do sedaj žal dogajalo v prevelikem obsegu,« je pojasnil.
Pomurska regija ostaja najbolj okužena regija, sicer pa so okužbe razpršene po celotni državi. Še naprej so dogaja vdor okužb v starostne domove, v skupini starostnikov je smrti največ. »Tudi če nimate znakov, še vedno obstaja možnost, da ste okuženi, vendar okužbo prebolevate brez simptomov, zato je še bolj pomembno, da se vsak izmed nas obnaša, kot da smo vsi okuženi,« je povedal Kacin. Vnos okužbe v starostne domove je namreč še zmeraj najbolj povezan z asimptomatsko okuženimi posamezniki. Včeraj so med stanovalcih v starostnih domovih potrdili 174 okužb, skupno je tako okuženih 2618 stanovalcev starostnih domov. Še dodatnih 52 okuženih je med zaposlenimi, tako je skupno okuženih 935 zaposlenih v starostnih domovih.
Vnosu okužb v starostne domove botrovala tudi dolgoletna kadrovska podhranjenost
Vnos okužb prek asimptomatskih zaposlenih in bolnikov, ki jih je bilo nemogoče odkriti, je potrdila tudi vodja regijske ekipe območne enote CZ Koper za področje domov starejših občanov Gabrijela Valenčič. »Zagotovo pa širjenju okužb botruje tudi dolgoletna kadrovska podhranjenost predvsem na področju strokovnih delavcev in pa vseh deležnikov v procesu dela,« je poudarila.
Natančnih informacij o rednem testiranju še nimajo, zagotovo pa testiranje vseh zaposlenih zelo pozdravljajo. Nekateri domovi so hitre teste že nabavili, vendar jih ne uporabljajo, dogovor obeh ministrstev o hitrih testih pričakuje še v tem tednu. Varovalna oprema zaenkrat ni problem, po njenih informacijah imajo vsi zavodi na območju, kjer deluje, dovolj zaščitne opreme. So pa največji problem zagotovo kadri, »z ojačanjem kadrov na lokalni ravni bi zagotovo naredili velik premik v pomoči socialnim zavodom,« je večkrat izpostavila, s pomočjo so se že priključili upokojeni delavci in študentje.
Sicer v sklopu svojega dela trenutno izvajajo svetovalne obiske in so vodstvom zavodov na voljo vse dni v tednu 24 ur na dan, izvajajo tudi izobraževanja na področju pravilne uporabe osebne varovalne opreme ter sodelujejo pri vključevanju prostovoljcev. Sodelujejo tudi z območnimi epidemiologi in oblikujejo smernice za delo. Na svojem območju imajo enajst socialnih zavodov, od tega so trije zavodi brez okužbe. V treh zavodih so zaradi slabih arhitekturnih razmer vzpostavili rdeče cone izven zavoda.
Težave DSO-jev: zdravstveni kader, zaščitna oprema in rdeče cone
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan je nato predstavil vključevanje civilne zaščite na področju domov za starejše: »Zaradi velikega števila okuženih tako pri zaposlenih kot pri oskrbovancih v domovih za starejše občinski in regijski štabi civilne zaščite stalno spremljajo situacijo v teh ustanovah in pomagajo pri koordinaciji dela, v katerega so vključeni pripadniki civilne zaščite in vsi preostali prostovoljci.« Oktobra je Šestan v okviru svoje funkcije izdal dve odredbi, prvo o aktiviranju prostovoljcev za pomoč pri izvajanju nalog na tem področju, drugo pa o aktiviranju pripadnikov ekip prve pomoči Rdečega križa Slovenije.
DSO-ji se po besedah Šestana z velikimi težavami soočajo predvsem na treh področjih. Kot prvi je izpostavil kadrovsko problematiko, in sicer predvsem v zdravstvenonegovalni službi, kjer potrebujejo strokovne kadre, kot so bolničar, negovalec in medicinske sestre. Pomanjkanje je problematično tudi pri zaščitni opremi, a po mnenju Šestana ni tako pereče, kot je videti. »Trenutno potrebe s tega vidika zaznavamo na vzhodu Štajerske, kjer se bo jutri na to temo sestala delovna skupina, ki sem jo imenoval za spremljanje teh potreb. Sestanek bo potekal na naši upravi, prisotni bodo tudi ministri pristojnih ministrstev, ki se bodo odločili, ali je čas morda že primeren za aktiviranje blagovnih rezerv.«
Tretja točka, ki jo je še izpostavil poveljnik civilne zaščite, je vzpostavitev tako imenovanih rdečih con, predvsem tam, kjer so v samih domovih prostorsko neizvedljive ali pa je število teh oskrbovancev tolikšno, da zmanjka prostora. »V zvezi s tem poteka veliko aktivnosti, na ministrstvu za delo smo se že pred približno dvema mesecema pogovorili in odločili, da bomo DSO-jem pomagali iz naslova občinskih struktur. Se pravi tako župani in ostale strukture kot tudi civilna zaščita na občinskem nivoju. To tudi poteka,« je zagotovil Šestan. Na državnem nivoju pa je pomoč poleg ekip rdečega križa, ki jih je 110, in pomagajo zdravstvu, v okviru ostalih prostovoljcev rdečega križa in prostovoljcev prostovoljnih gasilskih društev, ki jih imamo v državi 4200, ta usmerjena v DSO-je.