Slovensko gospodarstvo je lani zaključilo z rekordnimi poslovnimi rezultati, dobro dobičkonosnostjo in likvidnostjo ter nizko zadolženostjo. Podjetja so torej upad poslovanja, povezanega z epidemijo, pričakala v dobri kondiciji. Vpliv krize na poslovanje bo v različnih panogah različen. Najbolj se bo kriza odrazila v storitvenih panogah, kjer je z epidemiološkimi ukrepi omejena dostopnost do teh storitev, kot so turizem in gostinske storitve, transport oziroma mobilnost in zagotavljanje osebnih storitev, pa tudi pri razvedrilne in kulturne dejavnosti. Glede na to, da podatkov za drugo polovico leta še ni, niti ni jasna napoved dostopnosti do cepiva, je vsaka napoved gospodarske rasti preuranjena.
Epidemija in ukrepi za njeno zajezitev niso prizadeli vseh podjetij enako, mogoče še najmanj IT-dejavnost. Kje so težave in kakšne so rešitve?Epidemija bo pozitivno vplivala na digitalizacijo poslovnih procesov, kar je pozitivno za vse panoge in ne le za panogo IT. Epidemiološki ukrepi so tudi prisilili podjetja k uvedbi dela od doma, intenziviranjem izvajanja spletnih storitev in transformaciji obstoječih procesov v podjetju. Po šoku v prvem valu epidemije imajo marsikatera podjetja v predelovalni industriji in trgovini celo boljše rezultate, kot so jih imela prejšnje leto. Ni pa ta vpliv enoznačen, saj podjetja s ciljem zniževanja stroškov znižujejo tudi investicije ali pa jih prelagajo na stabilnejše razmere. Zato obstajajo razlike tudi med podjetji v IT-panogi. Poleg IT-panoge bo epidemija pozitivno vplivala na energetiko, logistiko, ki je povezana s spletno trgovino, farmacevtsko panogo in dejavnost dobave medicinskega materiala. Kot rečeno, pa je epidemija največ težav prinesla storitvenim dejavnostim, predvsem tistim, ki delujejo s fizičnimi kontakti oziroma neposredno fizično komunikacijo med ponudnikom in uporabnikom. Za omilitev vpliva epidemije na podjetja so zelo pomembni tudi odzivanje ekonomske politike in ukrepi, ki jih posamezne države sprejemajo. Vlada je v posameznih protikoronskih paketih pretežni del ukrepov namenila zmanjševanju pritiskov na stroške dela in zagotavljanje socialne varnosti, kar je bilo gospodarstvu v veliko pomoč pri premagovanju krize v prvem valu, prav tako pa bodo za gospodarstvo zelo dobrodošli tudi ukrepi pokrivanja fiksnih stroškov ter odlog plačila kreditov, najemnin in davkov.
V katerih panogah lahko pričakujemo hitrejše okrevanje in kakšno je stanje v izvozu?Določena izvozna podjetja se zaradi epidemije zagotovo srečujejo s padcem naročil. V prvem valu epidemije je bilo to najbolj očitno pri dobaviteljih v avtomobilski industriji, kjer so se naročila močno znižala, v Sloveniji pa je kar nekaj pomembnih podjetij v predelovalni industriji vezanih na evropsko in svetovno avtomobilsko industrijo. Drugi val so ta podjetja pričakala bolje pripravljena, kar se pri nekaterih kaže tudi z zelo dobrimi rezultati.
Gospodarska gibanja po panogah v Sloveniji so podobna kot na globalni ravni, saj so podjetja močno vpeta v mednarodne gospodarske tokove. Specifike okrevanja po posameznih državah so povezane s sprejetimi vladnimi ukrepi in drugimi danostmi okolja, v katerem podjetja delujejo. Okrevanje v Sloveniji bo v veliki meri odvisno od sposobnosti prilagajanja poslovanja podjetij in učinkovitega koriščenja ukrepov, ki jih z namenom preprečevanja krize ponuja vlada. Navsezadnje pa je okrevanje v Sloveniji odvisno ne le od gospodarstva in institucionalnega sektorja države, temveč od vseh državljanov, ki bodo sprejemali ukrepe odgovorno in s strpnostjo ter s ciljem, da obdobje epidemije čim prej premagamo in se čim prej vrnemo v obdobje polne zaposlenosti, odprtih vrat in izkoriščanja vseh vrst podjetniških možnosti.
