Kot pravi Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS, ob izbruhu prvega vala epidemije namreč gospodarski subjekti še niso imeli te predvidljivosti, zdaj pa jo zakonodajalec vseeno ponuja. »Drugi pomemben vidik je, da je tokratni gospodarski upad manj sinhron globalno gledano, saj se denimo Kitajska kot tretje največje gospodarstvo v tem trenutku ne sooča z drugim valom epidemije ter lahko pozitivno prispeva k svetovni rasti povpraševanja. Pri trgovini menimo, da se bo del prodaje usmeril v spletno prodajo, del nakupov, predvsem večjih, kot so bela tehnika, pohištvo, drugi izdelki za dom, avtomobili, se bo prestavil na kasnejše obdobje. To pomeni, da lahko razumno pričakujemo rast trgovine na drobno po umiku zajezitvenih ukrepov. Je pa aktualna situacija za trgovino neugodna zaradi težav pri upravljanju zalog ter fiksnih stroškov, ki jih trgovina prek modela dostave izdelkov na dom ne more prevaliti na potrošnike,« še dodaja.
Rešitve za dejavnosti
Rešitve za prizadete dejavnosti, to so predvsem turizem, gostinstvo, organizacija množičnih prireditev, osebne storitve in množični potniški promet, na GZS vidijo v širjenju upravičenj do različnih pomoči v okviru obstoječih vladnih ukrepov, saj njihove ocene kažejo, da je bila poraba po programih precej nižja od prvotnih vladnih ocen.
»Izvoz blaga je bil po zadnjih dosegljivih podatkih Banke Slovenije septembra medletno nižji le še za slabih 5 odstotkov. Tudi oktobra in novembra je bilo poslovanje izvoznikov relativno dobro, predvsem zaradi zapoznelega učinka nakopičenih naročil, ki so posledica zastoja v avtomobilski verigi v regiji iz spomladanskega časa. Izvoz se je najbolj znižal na ključne trge EU, predvsem v Italijo in Nemčijo, tudi Avstrijo in Francijo. Na drugi strani sta se med odpornimi trgi znašli Srbija in Ruska federacija, kjer je bil dosežen izvoz v prvih devetih mesecih precej podoben lanskemu,« je pojasnil Ivanc.
Za Krko spet rekordno leto
Skupina Krka, ki je lani imela kar 40 odstotkov več čistega dobička kot leto prej, tudi letos odlično posluje. Novomeška farmacevtska družba je namreč v obdobju januar–september dosegla prodajo v višini 1,16 milijarde evrov, kar je 6 odstotkov več kot v primerljivem lanskem obdobju, in ustvarila 210,1 milijona evrov čistega dobička oziroma 22 odstotkov več kot v primerljivem lanskem obdobju.
Skupina Petrol, ki je lani imela največ celotnih prihodkov, je v prvih devetih mesecih leta 2020 realizirala prilagojeni kosmati poslovni izid v višini 301,9 milijona evrov, kar je 13 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2019, in sicer zaradi nižje prodaje proizvodov iz nafte, kar je predvsem posledica ukrepov omejevanja gibanja, ki so jih države sprejele za zajezitev pandemije, in padca gospodarske aktivnosti, ki ga je povzročila pandemija, so zapisali v Petrolu.
»V skupini Gen-I smo pričakali gospodarsko krizo v dobri finančni kondiciji. Nizka zadolženost, portfeljska diverzifikacija in poslovni model, ki omogoča fleksibilno poslovanje, so nam omogočili nadaljnjo rast na vseh področjih. Dejstvo je, da je kriza pretresla trge, vplivala na energetski sektor ter spremenila energetske tokove. Vse to smo prebrodili z ekipo, ki je premišljeno reagirala na spremembe,« pravijo v Gen-I.
