V Franciji se ta teden začenja sojenje desničarskemu predsedniku v letih 2007–2012 Nicolasu Sarkozyju, ker je, kot je razkrilo prisluškovanje telefonskim pogovorom, tožilcu prizivnega sodišča obljubljal visok položaj v Monaku v zameno za informacije o sodnih postopkih proti njemu in za vpliv nanje. Včeraj se je Sarkozy, ki zavrača vse obtožbe in pravi, da gre za »škandal brez primere«, pojavil na sodišču precej sproščen, seveda z masko. Vendar so potem obravnavo zaradi zdravstvenih težav omenjenega nekdanjega tožilca Gilberta Aziberta, ki je soobtožen, prestavili na četrtek. Soobtožen je tudi Sarkozyjev prijatelj Thierry Herzog, ki je posredoval pri komunikaciji s tožilcem.
Sarkozy je tako prvi nekdanji francoski predsednik, ki je stal pred sodniki. Sicer so leta 2011 zaradi lažnega zaposlovanja strankarskih aktivistov na mestni upravi Pariza sodili Jacquesu Chiracu, ki pa ga zaradi zdravstvenih težav ni bilo na sojenju.
Prisluhi s tretjega telefona
Za sojenje, ki zdaj čaka Sarkozyja, so dokaze dobili leta 2014, ko je bil v preiskavah, ker naj bi milijone za volilno kampanjo leta 2007 dobil tudi od libijskega diktatorja Moamerja Gadafija (ki ga je potem leta 2011 odločilno pomagal vojaško poraziti) in poslovneža Bernarda Tapieja, ki mu je Sarkozy kot predsednik leta 2008 omogočil državno odškodnino v višini 405 milijonov evrov. Glavni sodnik v libijski in Tapiejevi zadevi se je konec leta 2013 odločil, da bo prisluškoval mobilnima telefonoma nekdanjega predsednika države. Iz prisluškovanja so preiskovalci sklepali, da uporablja še tretji mobitel. Najprej so ugotovili, da ga res, in sicer pod imenom Paul Bismuth, potem pa še, da želi Sarkozy od tožilca s prizivnega sodišča izvedeti, kako je z njegovimi zadevami, in vplivati na odločitve sodišča. Tožilcu Azibertu je Sarkozy obljubil dobro plačano mesto v državnem svetu kneževine Monako.
Sarkozy je na obtožbe odgovoril, da tožilec nikoli ni dobil te službe in da se v tistih mesecih leta 2014 nikoli ni srečal z monaškim knezom. A po kazenskem zakoniku je že naklep takšne korupcije dovolj za deset let zapora, kar je najvišja kazen, ki grozi Sarkozyju ob plačilu do milijona evrov kazni.
Sarkozyja sicer marca čaka še sojenje zaradi nezakonitega financiranja volilne kampanje leta 2012, ko je med drugim hotel imeti volilna zborovanja z 10.000 zastavicami. Vsega skupaj je porabil 33 milijonov evrov, a ker je bila zgornja dovoljena meja 22 milijonov evrov, so njegovi računovodje 11 milijonov evrov pokrili z računov, s katerimi je Sarkozyjeva stranka lažno financirala neobstoječe prireditve in predavanja.
Odlično se razume z Macronom
Kljub vsem aferam pa je 65-letni Sarkozy zdaj najbolj priljubljeni politik na desnici. V prihajajočih izrednih razmerah, ko se bodo pokazale gospodarske in socialne posledice pandemije, mnogi na desnici spet računajo nanj, čeprav ga je leta 2012 na predsedniških volitvah premagal socialist François Hollande, jeseni 2016 pa je bil sramotno poražen že v prvem krogu volitev za predsedniškega kandidata desnice. V julija izdani knjigi je namignil, da je pripravljen prevzeti krmilo Francije v viharju: »Moram priznati, da imam rad viharje, in to ne le kot vremenski pojav.«
Sarkozy se odlično razume s sedanjim predsednikom Emmanuelom Macronom in mu ob skupnih večerjah ali kosilih pogosto svetuje. V knjigi je zapisal: »Povem mu, kaj bi naredil v določeni situaciji, a nato Macron sam sprejme odločitev.« Macron ga je tako poslušal, ko mu je poleti za notranjega ministra priporočil svojega varovanca Géralda Darmanina. Tudi tako poskuša Macron, ki ga je zapustila večina levosredinskih volilcev, pridobiti desne volilce, s čimer pa bi lahko povsem oslabil republikance. Mnogi republikanci zato opozarjajo Sarkozyja, naj ne škoduje lastni stranki.
