V istoimenski prestolnici Gvatemale in številnih drugih mestih so izbruhnili množični protesti, kapljo čez rob v obubožani srednjeameriški državi, kjer je politična korupcija že dolgo doma, pa je predstavljal predlog državnega proračuna za prihodnje leto. Parlament ga je izglasoval v noči s srede na četrtek brez razprave. Višina znaša 99.700 milijard kvecalov (okoli 10,8 milijarde evrov), kar je 25 odstotkov več od letošnjega, dodatna sredstva pa bi zagotovili z zadolževanjem v tujini. Postavke naj bile precej nejasne, večidel je namenjen javno-zasebnemu financiranju gradnje infrastrukture, medtem ko naj bi se sredstva za zdravstvo, šolstvo in socialne izdatke skrčila. Čeprav po podatkih mednarodnih organizacij kar tri petine od 17 milijonov Gvatemalcev živi v revščini, 24.000 otrok mlajših od pet let pa trpi za podhranjenostjo, je temu v posmeh novi proračun namenil 65.000 evrov proračunskih sredstev za prehrano poslancev.

Za povrh sta državo ta mesec hudo prizadela orkana Eta in Jota, ki sta terjala najmanj 150 življenj, okoli 2500 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo in osnovne preskrbe, več tisoč kmetov brez posevkov, kar napoveduje pomanjkanje hrane v naslednjih mesecih. Temu se pridružujejo še posledice pandemije covida-19, do včeraj je bilo potrjenih 118.629 okužb, 4079 bolnikov je umrlo. Lokalni mediji in nevladne organizacije pa ob tem že nekaj časa pozivajo predsednika, naj razkrije, kam je poniknilo stotine milijonov, namenjenih za spopad s pandemijo. Po mnenju enega od gvatemalskih analitikov je z vlado predsednika Alejandra Giammatteija po desetih mesecih konec, kajti »rdeča nit celotne njegove vladavine je bila korupcija«. Označuje jo za sprego med politiki, zasebno sfero in organiziranim kriminalom. Takšne obtožbe so k odstopu leta 2015 prisilile tedanjega predsednika Otta Pereza Molino, ki je še vedno za zapahi.

Kdo je v resnici prižgal ogenj?

Nezadovoljstvo javnosti se sicer krepi že nekaj časa zaradi vrste drugih spornih zadev, ki so se vrstile od januarja, ko je nastopila nova vlada. Po potrditvi proračuna pa so k protestom pozivale različne skupine državljanov prek socialnih omrežij. V prestolnici so se ljudje zbrali na več krajih, tudi pred parlamentom, kjer se jim je po poročanju tamkajšnjih medijev pridružila skupina v črno oblečenih moških. Ti so vdrli v parlament in podtaknili ogenj v delu stavbe s pisarnami. Gasilci so s hitro intervencijo preprečili širjenje ognja v druge dele zgradbe. Povedali so, da našli pripravljenih več posod z vodo in številne gasilske aparate, kar je vrglo sum na vlado, da je akcijo organizirala z namenom, da okrivi protestnike za napad na hram demokracije.

Na ulicah so se zatem pojavile okrepljene posebne policijske enote, ki so s solzivcem in gumijasti naboji napadle večtisočglavo množico protestnikov, ki so od Giammatteija zahtevali, naj z vetom prepreči sprejetje proračuna. Ranjenih je bilo trideset, aretiranih pa okoli dvajset ljudi. V nedeljo so se ulični protesti nadaljevali z novo zahtevo po odstopu predsednika države, ki mu je podpredsednik vlade Guillermo Castillo že prej predlagal, da bi v dobro države s položajev odstopila skupaj.