Dragi minister za delo, družino, socialne zadeve, enake možnosti in poroke Janez Cigler Kralj, pravkar sem dopolnila šestdeset let, ki sem jih žal praznovala v hosti, kamor smo se prijatelji pred represivnimi silami zatekli z nahrbtnikom, polnim sendvičev, in s steklenico travarice za zdravljico. Že med pomladansko karanteno sem v tej isti hosti med nabiranjem dračja spoznala človeka mojega življenja, in ker za ljubezen nikoli ni prepozno, sva te mesece ilegalno veliko posedala na kavču in se sklenila jeseni vzeti. Zdaj pa čujem, da so poroke prepovedane! Razen v primeru, ki ga je navedel gospod Hojs: če bi bila moja babica žalostna, da sem pred poroko izgubila nedolžnost in tako rodila ničvrednega nezakonskega otroka. Prvo, tisto z nedolžnostjo, se je, priznam, že zgodilo, tam nekje leta 1976. Drugo pa se bo težko, ker je moja babica že 30 let v grobu. Ali torej sploh lahko doživim ta srečni dan? Ali obstaja še kakšna druga izjema, denimo napredujoči išias, nevarno izgubljanje ključev, neokusno namigovanje sosede? Ali bi vas lahko lepo prosila, da tudi pri meni naredite izjemo, saj po zakonu midva z izbrancem ne smeva skupaj ne na sprehod ne v posteljo, niti ne smeva, šest metrov ločena, v Tivoliju jesti vsak svojega sendviča in si pri tem ljubeče mahati. Se nama pa glede vsega trojega že malo mudi, čas ni na najini strani.
Tako, zdaj ko upam, da bodo moje osebne zadeve urejene, naj nekaj povem še o javnih.
Britanskega premierja Borisa Johnsona je te dni neprofitna organizac...
