Mustafa Nadarević se je rodil leta 1943 v Banjaluki, večino življenja pa je preživel v Zagrebu; tam je leta 1967 diplomiral iz igre na Akademiji dramskih umetnosti, nato pa v Zagrebškem gledališču mladih začel svojo bogato umetniško pot. Od leta 1969 pa vse do odhoda v pokoj leta 2011 je deloval kot član ansambla Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu, nastopal je tudi na številnih drugih odrih nekdanje skupne države in skupno oblikoval več kot 150 gledaliških vlog. V zadnjih desetletjih se je posvečal tudi gledališki režiji, nemara najbolj znan pa je bil po svojih nepozabnih nastopih v filmih in televizijskih nadaljevankah, ki jih je posnel več kot 60.
Najbolj slovite so bile njegove vloge v filmih Oče na službeni poti v režiji Emirja Kusturice (1985), Že videno (1987) Gorana Markovića, Glembajevi (1988) Antuna Vrdoljaka, za katero je nato prejel puljsko zlato areno za najboljšo moško vlogo, in Gluhi smodnik Bata Čengića (1990). Pogosto je nastopal tudi v slovenskih filmih – prvič leta 1987 v Hudodelcih režiserja Francija Slaka in pa Ljubeznih Blanke Kolak v režiji Borisa Jurjaševiča, s katerim je leta 1991 posnel še Srčno damo, po osamosvojitvi pa je med drugim zaigral v kratkem filmu Hop, Skip & Jump (2000) režiserja Srdjana Vuletića (skupaj z Natašo Barbaro Gračner in Davorjem Janjićem), v filmu Na planincah režiserja Mihe Hočevarja (2003) ter dveh filmih Gorana Vojnovića, Piran – Pirano (2010) in Čefurji raus (2013). Med drugim je nastopil še v z oskarjem nagrajeni koprodukciji Nikogaršnja zemlja v režiji Danisa Tanovića (2001), širše znan pa je bil tudi kot Izet Fazlinović iz komične televizijske serije Nor, zmeden, normalen.
Med številnimi nagradami in priznanji, ki jih je prejel v bogati karieri, je bila tudi hrvaška državna nagrada Vladimirja Nazorja za življenjsko delo. O svojem poklicu je nekoč zapisal: »Umetnost življenja in igre sta si zelo blizu, s to razliko, da je igra boljša – kajti na odru lahko velikokrat umreš, pa vseeno ostaneš živ. Življenje pa je na žalost netalentiran igralec: ko nas nekdo zapusti, je to za vedno. Ostane samo umetnost preživetja. In spominjanja.« kul