Na položaj prvega ministra za domovinsko varnost latinskoameriškega rodu namerava Biden imenovani Alejandra Mayorkasa, ki je bil od leta 2013 do leta 2016 namestnik ministra za domovinsko varnost. Mayorkas se je rodil na Kubi.
Na položaj nacionalne direktorice za obveščevalne dejavnosti namerava Biden imenovati Avril Haines, ki je bila v preteklosti namestnica direktorja obveščevalne agencije Cia in namestnica ministra za domovinsko varnost.
Ameriški mediji poročajo tudi, da bo Biden kmalu imenoval tudi nekdanjega namestnika državnega sekretarja Anthonyja Blinkena na položaj državnega sekretarja ZDA in nekdanjega zunanjepolitičnega svetovalca Hillary Clinton Jaka Sullivana na položaj svetovalca za nacionalno varnost.
Na položaj veleposlanice ZDA pri ZN namerava Biden imenovati nekdanjo pomočnico državnega sekretarja ZDA za afriške zadeve Lindo Thomas Greenfield. Položaj veleposlanika pri ZN Biden tudi vrača na kabinetno raven. Kerryjev položaj ne potrebuje senatne potrditve.
Trump ogroža nacionalno varnost ZDA
Biden je na volitvah 3. novembra republikanca Donalda Trumpa premagal za več kot šest milijonov glasov, osvojil pa je tudi 306 elektorskih glasov z zmagami po posameznih državah. Trump poraza še vedno ne priznava in toži ter ovira tranzicijo.
Skupina republikanskih strokovnjakov za nacionalno varnost je pozvala kongresne republikance, naj zahtevajo, da Trump prizna poraz in preneha z nevarnimi prizadevanji za izničenje volje volivcev.
Pod zahtevo se je podpisalo več kot 100 ljudi, med njimi nekdanji minister za domovinsko varnost Tom Ridge, nekdanji direktor obveščevalne agencije Cia in Agencije za nacionalno varnost (NSA) Michael Hayden in nekdanji nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti John Negroponte.
Podpisniki opozarjajo, da to, kar dela Trump, ogroža nacionalno varnost ZDA v času soočanja s pandemijo, globalnimi nasprotniki in terorističnimi skupinami. Zato republikance v kongresu pozivajo, naj javno zahtevajo konec tega protidemokratičnega napada na integriteto predsedniških volitev.
Vodja senatne večine republikanec Mitch McConnell vztraja pri svoji izjavi iz prejšnjega tedna, da gredo ZDA po vsakih volitvah skozi podoben proces in besede niso pomembne. Vse naj bi se zgodilo ob pravem času in 20. januarja 2021 bo prisegla naslednja vlada.
Trump medtem pred odhodom s položaja sprejema ukrepe, da oteži Bidnovo delo na področju zunanje politike. Med drugim glede Irana, Izraela, Kitajske in Rusije.
Glede Kitajske so ZDA zaostrile odnos do sporov v Južnemkitajskem morju, glede Izraela je vlada razglasila kot antisemitske vse skupine, ki podpirajo pravice Palestincev s pozivi k bojkotu Izraela, glede Irana se nadaljuje val sankcij, v Iraku in Afganistanu se pospešuje umik ameriških vojakov, glede Rusije pa so ZDA odstopile od pogodbe o odprtem nebu.
