Janševa vlada bi rada v prihodnjih šestih letih porabila 780 milijonov evrov za nakup vojaške opreme, kar pa za opozicijo ni sprejemljivo. Potem ko sta stranki Levica in SD začeli zbirati podpise za začetek postopkov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o vojaških investicijah, je predsednik vlade Janez Janša strankama očital nespoštovanje vladavine prava in ustave; vlada namreč referendum označuje za nedopustnega, Janšo pa so zmotile tudi same aktivnosti pobudnikov referenduma na terenu. Opozicijski stranki je označil za razširjevalki novega koronavirusa, ki da si izmišljata »vedno nove načine za ignoriranje zakona o nalezljivih boleznih ter ogrožanje zdravja in življenja ljudi«. S poobjavami tvitov sicer predsednik deli pozive h kaznovanju ljudi, ki so se v centru Ljubljane odločili oddati svoj podpis za referendum.

Policija in politične pravice

»Kje je policija, da kaznuje stranko Levica? Vsakemu po 400 evrov kazni, ker kršijo odlok o prepovedi zbiranja oseb na javnem kraju!« se glasi eden izmed številnih retvitov predsednika vlade. Pred stojnico se je namreč v teh dneh večkrat oblikovala vrsta. Ali Janša pod pretvezo obtožb glede javnega zbiranja poziva k policijskemu kaznovanju ljudi, ki uveljavljajo svoje politično pravice oziroma pravico do odločanja na referendumu? Premier sicer ni bil edini iz vladnih krogov, ki je komentiral domnevno sporno neukrepanje policije. O tem, zakaj policija ni kaznovala ljudi, je razpredal tudi Aleš Hojs. »Ker se je,po sliki sodeč, zadeva odvijala na tržnici, predvidevam,da je napačno ocenila,da stojijo v vrsti za burek/s premajhno razdaljo!/To je povsem logično,saj je v @policija_si zanemarljivo malo tistih,ki bi bili proti @Slovenskavojska. Taki so v @strankaSD in @strankalevica,« je zapisal minister za notranje zadeve. O tem, da so rokavice v primeru referenduma dokončno padle, priča tudi zapis Janše, v katerem je stranko SD na twitterju povezal s skupino Anonymous Slovenia. »Zdaj je jasno, kdo se skriva za profilom teroristične organizacije, ki grozi z nasiljem.«

Opozicija: Državljani imajo pravico soodločanja

Na očitke, da pri zbiranju podpisov prihaja do kršenja ukrepov, se je sicer odzval koordinator Levice Luka Mesec, ki je pojasnil, da so za vse stojnice pridobili dovoljenje ministrstva za javno upravo, ob tem pa priznal, da so zaznali nekaj primerov, »ko se je vrsta podrla«, kar da se dogaja tudi pred poštami, lekarnami, bankami in trgovinami, kjer se v teh časih pogosto oblikujejo daljše vrste. »Pričakovali smo, da nas bodo poskušali prikazati kot nekoga, ki širi virus,« je bil neposreden Mesec, v Levici pa so o tem, kakšen je pravi namen povečanega vojaškega trošenja, povedali naslednje: »Od 780 milijonov evrov bi kar 400 milijonov šlo za oklepnike, ki so popolnoma neprimerni za obrambo Slovenije, dežele, pretežno sestavljene iz goratega in gozdnega terena. Enako velja za vojaške transportne helikopterje, ki so težki, oklepljeni in potratni, skratka popolnoma iracionalna izbira za gorsko reševanje in prevoz pacientov.«

Pri Levici menijo, da bi morale biti vladne prioritete v času epidemije drugje: »Zato je zavrnitev nakupa opreme, ki je namenjena misijam na tujih kriznih žariščih, edina smiselna rešitev. Ne grozni nam vojaški napad – ampak nam grozijo danes zdravstvena pandemija, jutri globalna gospodarska kriza in pojutrišnjem podnebna katastrofa. Sto novih oklepnikov, 2 vojaška helikopterja in za 65 milijonov evrov raketnih sistemov ne rešuje ničesar od tega!« Podobno stališče so zavzeli tudi Socialni demokrati. »Slovenija v času zdravstvene krize potrebuje jasne prioritete. 780 mio za oklepnike ni nujno potrebna investicija, ko ni denarja za dolgotrajno oskrbo in službe. Državljani imajo pravico soodločanja o takšni investiciji,« je dejala Tanja Fajon, predsednica stranke SD.

V nekaj urah 1000 podpisov

Z zakonom o investicijah v vojsko medtem po besedah ministra za obrambo Mateja Tonina končujemo dolgotrajno zanemarjanje Slovenske vojske. »Varnostno okolje je vse bolj negotovo. Na to nas opominjajo tudi nedavni teroristični napadi v naši neposredni bližini. Zato vse države Evropske unije pospešeno vlagajo v svojo varnost. Z novim zakonom končujemo desetletno zanemarjanje @Slovenskavojska!« je tvitnil Tonin, ki je dejanja opozicije označil za »nizkotne politične manipulacije«. Kdor nasprotuje temu, da odstotek proračuna namenimo varnosti, po mnenju obrambnega ministra predlaga ukinitev Slovenske vojske: »Komur je odstotek proračuna preveč za varnost vojakov, naj pove, da mu njihova življenja niso pomembna. Zame so neprecenljiva!«.

Odziv na referendumsko pobudo je bil po neuradnih informacijah dober, Mesec je že v nedeljo okoli poldneva sporočil, da so v nekaj urah po Sloveniji zbrali okrog 1000 podpisov. Rok za zbiranje 2500 podpisov za začetek referendumskih postopkov pa je sedem dni. Če je podpisov dovolj, predsednik državnega zbora razpiše 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za zahtevo za razpis referenduma. Vlada je državnemu zboru že predlagala sprejetje sklepa, po katerem bi bil razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o vprašanju investicij in posodobitve Slovenske vojske ustavno nedopusten.