Samo dan po tistem, ko je konservativna vlada Borisa Johnsona napovedala dramatično povečanje izdatkov za vojsko, je sporočila, da bo v prihodnjem proračunu zamrznila plače vsem državnim uslužbencem. Požela je plaz kritik, ker so bili in so še številni med njimi na frontni črti bitke z novim koronavirusom, v kateri je umrlo več kot 620 zdravnikov, medicinskih sester in tehnikov, negovalcev in drugih članov osebja državnega zdravstva (NHS). Pri zamrznitvi plač zaposlenih v javnem sektorju bo vlada menda naredila izjemo za zdravstvene delavce.

Več za vojsko, manj za mednarodno pomoč?

Dodatnih 18,5 milijarde evrov v prihodnjih štirih letih, namenjenih obrambi in »varnostnim tehnologijam«, ki jih je zagovarjal Johnson, je veliko več, kot jih je načrtovalo finančno ministrstvo. To je slaba novica za druga ministrstva. Govori se, da bo finančni minister Rishi Sunak, ki bo v sredo predstavil svoj bodoči proračun, najbolj skrčil proračun za mednarodno pomoč. Za velikega zmagovalca razglašajo obrambnega ministra Bena Wallacea, ki je premierja prepričeval, da je obrambno ministrstvo že leta dobivalo vse manj denarja kljub vse večjim potrebam.

Napovedani dodatni izdatki za vojsko so največja investicija v britanske oborožene sile po več desetletjih. Z njimi je Johnson utrdil položaj Velike Britanije kot države, ki porabi največ denarja za vojsko v Evropi. V Natu zaostaja samo za ZDA, ki porabijo daleč največ denarja za oborožitev, blizu 750 milijard dolarjev na leto.

Johnson poudarja, da je obramba kraljestva njegova glavna prioriteta. Prepričan naj bi bil tudi, da bo ta finančna injekcija izboljšala britanski položaj v svetu (po brexitu) in ustvarila veliko novih delovnih mest. Z njo naj bi posodobili oborožene sile, tudi z večjim vlaganjem v »robote, avtonomne sisteme, in se postavili po robu novim grožnjam v vesolju in na spletu«.

Vojska bo bolj zelena

Domnevno radikalni program inovacij in posodobitve britanskih oboroženih sil naj bi ustvaril 10.000 novih delovnih mest na leto, kar naj bi na tisoče družinam pomagalo postaviti se na noge po pandemiji novega koronavirusa, ko bo ta minila. Napovedi so ambiciozne. Johnsonov program naj bi oživil ladjedelništvo. Kraljevi vojni mornarici naj bi prinašal največjo pomorsko silo sodobnih vojnih ladij v Evropi.

Dodatnih 16,79 milijarde evrov je Johnson namenil vojaškim raziskavam, vključno za tako imenovani sistem zračnega bojevanja v prihodnosti. Na tem področju naj bi Britanija zaostajala že zadnjih trideset let.

Obramba kraljestva bo tudi bolj zelena. Obrambno ministrstvo bo z dodatnim denarjem »nadaljevalo raziskave, vlaganja in prilagajanje svoje opreme, da bi vojska postala bolj zelena in bolj povezana s trajnostnimi industrijami«. Prizadevali si bodo tudi za zmanjšanje svojega ogljičnega odtisa po svetu. Vse to je ogrevanje oziroma del prihodnje (pobrexitske) zunanje, obrambne, razvojne in varnostne politike Velike Britanije. Podrobnosti bodo znane v novem letu. Britanci pa se sprašujejo, od kod Johnsonu vse te milijarde.